Gore tokrat niso prizanesle niti legendi slovenskega alpinizma

V četrtek se je v Severni Triglavski steni huje poškodoval Andrej Štremfelj, legenda slovenskega alpinizma iz Škofje Loke. Skupaj z Nejcem Zaplotnikom se je leta 1979 povzpel na Mount Everest in postal prvi Slovenec ter Jugoslovan na najvišji gori sveta. Je tudi edini Slovenec, ki je prejel francosko priznanje zlati cepin tako za vrhunski alpinistični dosežek kot za življenjsko delo.

Priznana alpinistka Marija Štremfelj je včeraj na družbenih omrežjih sporočila žalostno vest, da se je njen mož Andrej Štremfelj huje ponesrečil v Severni Triglavski steni. Po njenih besedah se je nesreča zgodila v Dolgi Nemški smeri, ko se je odlomil velik skalni blok, Andrej Štremfelj pa je padel približno sedem metrov.

»Reševalci so ga s hitrim posredovanjem prepeljali v bolnišnico, kjer se zdaj zdravi. Glede na trenutno stanje in na njegovo davško trmo smo optimistični. Hvala za vse lepe želje, misli in molitve! Hvala in velik poklon tudi GRS-ju, helikopterski enoti in zdravniškemu osebju kliničnega centra za hitro posredovanje in skrb,« je zapisala.

Velikan himalaizma

Štremfelj se je v zgodovino alpinizma najprej zapisal 13. maja 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in Jugoslovana dosegla vrh 8.848 metrov visokega Mount Everesta. Enak podvig je leta 1990 ponovil skupaj z ženo Marijo, s katero sta bila prvi zakonski par, ki je skupaj stal na vrhu sveta.

Poleg Everesta je osvojil še sedem drugih osemtisočakov: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šiša Pangmo, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Dhaulagiri.

Njegov prvenstveni vzpon z Markom Prezljem Kangčendzengo je leta 1992 prejel najvišje mednarodno alpinistično priznanje – zlati cepin (fr. Piolet d'Or) (in Bloudkovo nagrado). Leta 2018 je prejel še zlati cepin za življenjsko delo in je še vedno edini Slovenec z obema priznanjema.

Gore zahtevajo spoštovanje, tudi od najboljših

Pohodništvo in alpinizem sta globoko vpeta v slovensko identiteto. Gore so del naše kulturne in zgodovinske zavesti, kar potrjuje tudi Triglav kot osrednji državni simbol ter nedavni predlog za uvedbo dneva Triglava kot državnega praznika.

Toda gore niso le prostor navdiha in ponosa, temveč tudi neizprosna narava, ki zahteva spoštovanje. Nevarnosti ne pretijo zgolj neizkušenim obiskovalcem, ki precenijo svoje sposobnosti ali se na pot odpravijo brez primerne opreme. Kot kaže tudi zadnja nesreča, pred njimi niso varni niti najbolj izkušeni alpinisti.