Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial

V tokratni, 254., številki tednika Domovina je v ospredju oblikovanje nove slovenske vlade. V prispevkih in intervjujih vam postrežemo s predstavitvijo ministrske ekipe ter vse do razmisleka o institucionalnih in družbenih vprašanjih v današnjem času. Številka prinaša tudi raznolike vsebine s področja zgodovine, organizacije dela, sociale, kulture, šolstva, filma, glasbe, izletništva in kulinarike.

Peter Avsenik predstavlja kandidate za ministrske položaje v 16. slovenski vladi pod vodstvom Janeza Janše ter povzema njihove izobrazbene, poklicne in politične izkušnje ter resorje, ki jih bo vsak prevzel v novi vladni ekipi.

Dr. Sebastjan Jeretič in dr. Žiga Turk novo ministrsko ekipo 16. slovenske vlade označujeta za generacijsko prenovljeno, a izkušeno zasedbo, ki ima dobre možnosti za uspešno vodenje države in izvedbo reform.

Dr. Milan Krek piše o predlogu zakona o testiranju funkcionarjev na psihoaktivne snovi ter opozarja na vprašanja enake obravnave funkcionarjev in drugih zaposlenih, testiranja na konopljo ter odnosa politike do alkohola.

Dr. Božo Cerar obravnava ustavnopravne in institucionalne vidike razkritij o domnevni korupciji ter pravi, da bi morala biti ključna teža dana vsebini očitkov, ne pa izvoru informacij, ob tem pa izpostavlja pomen neodvisne preiskave in zaupanja v državne institucije.

Luka Svetina v pogovoru z Janom Zobcem in dr. Jernejem Letnarjem Černičem razpravlja o vlogi ustavnega sodišča, očitkih o politični pristranskosti ter odprtih ustavnopravnih sporih, pri čemer sogovornika odpirata vprašanja strokovnosti in neodvisnosti v institucijo.

Tina S. Bertoncelj piše o primeru 12-letne deklice z avtizmom in ADHD, ki je bila po odvzemu iz družine nameščena v krizni center v Slovenj Gradcu, ter opozarja na pomanjkanje ustrezne obravnave otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji.

Mag. Albin Vrabič v pogovoru s Tomažem Cudrom izpostavlja preveč v dosežke in ocene usmerjen šolski sistem ter pomen razvoja potencialov učencev, odnosov v šoli in prilagoditve šolstva sodobnim izzivom, kot sta umetna inteligenca in trg dela.

Andraž Šest obravnava razvoj islamističnih terorističnih mrež v 90. letih ter opisuje razmere v Sudanu, Afganistanu in Egiptu, ki so prispevale k stopnjevanju terorističnih aktivnosti in napadom v Keniji, Tanzaniji ter 11. septembra 2001.

Primož Lampič piše o Trumpovi zunanjepolitični strategiji, ki z ostrimi izjavami o Kanadi, Grenlandiji in Natu sproža odzive, a naj bi bila usmerjena v krepitev zahodne varnosti. Ob tem opozarja na vpliv Kitajske in šibkost Evrope.

Drago Bajt piše o stanju na TV Slovenija, pri čemer opozarja na upad kakovosti programa, prekomerno prilagajanje komercialnim vsebinam, politično pristranskost vodstva ter ponavljanje oddaj, kar naj bi vodilo v izgubo vloge nacionalne televizije.

Mitja Pucelj piše o vplivu odločanja na odgovornost v organizacijah ter o razlikah med samoupravnim in sodobnim sistemom. Pokaže, da nejasna odgovornost in iskanje krivcev namesto vzrokov zmanjšujeta učinkovitost in inovativnost.

Andrej Tomelj piše o pokopu po vojni pobitih Slovencev ter kritizira politično zavlačevanje in pomanjkanje soglasja ter polemizira z izjavami politikov, ob tem pa poudarja pomen dostojnega pokopa in spoštovanja do mrtvih kot dela narodnega spomina.

Matej Leskovar pokaže, da sprava, o kateri sta govorila Kučan in Hribarjeva, ni bila sprava, kot jo razumemo kristjani, ampak politična operacija zjedritve vseh narodnih sil okrog skupnega projekta. Članek analizira past, v katero je stopila Cerkev s spravno slovesnostjo v Rogu, in osvetli njene politične posledice.

Aljuš Pertinač poroča o nastajanju četrte Janševe vlade in političnem ozadju po volitvah, kjer poudarja razmerja moči v parlamentu, vlogo koalicijskih partnerjev ter način, kako je Janša izkoristil razdrobljenost političnega prostora za oblikovanje nove vlade.

Milena Miklavčič razmišlja o obletnicah v življenju posameznika in naroda ter različnih prelomnicah, ki oblikujejo spomin in pogled na življenje. Ugotavlja, da v Sloveniji kljub osamosvojitvi še vedno ostajajo stari vzorci, delitve in pomanjkanje odgovornosti.

Matej Leskovar se v ciklusu člankov Kolaboracija in propaganda tokrat sprašuje, ali domobranci vendar niso izdajalci. V članku osvetli razloge njihovega boja zoper partizane, utemeljene v mednarodnem humanitarnem pravu, in poda oceno o mednarodnopravni sprejemljivosti in primernosti domobranske prisege.

Ddr. Verena Vidrih Perko piše o arheoloških najdbah iz Mestnega muzeja Ljubljana, kjer nam predstavi najstarejše kolo z Barja, konje in bojni voz ter bronasto pasno spono z Molnika z zgodnjo upodobitvijo hlač.

Ivan Sivec piše o življenju Lovra Kuharja (Prežihovega Voranca) skozi spomine njegove žene Mice, ki opisuje njuno skromno življenje, njegovo močno politično vpetost ter to, kako je politika pogosto prevladala nad družinskim življenjem in ju oba na svoj način zaznamovala in oddaljila.

Igor Gošte v rubriki Kam na izlet opisuje kolesarsko pot iz Radeč v Sevnico in nazaj, ob kateri združi turistični opis krajev ob Savi z osebnimi razmišljanji o politiki, lokalni zgodovini in vsakdanjih zanimivostih.

Ivan Sivec nam opisuje glasbeno pot bratov Rudija in Danila Poljanšek iz Tuhinjske doline, ki sta skupaj ustvarila ansambel in zaznamovala narodnozabavno glasbo. Izpostavi Rudijevo vlogo harmonikarja in avtorja melodij ter Danilovo nadaljevanje glasbene poti po bratovi smrti.

P. dr. Andraž Arko v zapisu o filmu Ivana (Jeanne) predstavi Ivano Orleansko v minimalistični in simbolni filmski različici, ki se odmika od klasičnega zgodovinskega prikaza ter deluje bolj kot alegorija in kritika zgodovine kot pa klasičen film.

Selma Bizjak nas tokrat razvaja z receptom za svinjski file z žara, ki je ravno pravi za začetek poletne sezone peke na žaru. Pa dober tek!

Tudi v tej številki pa ne manjka strani z razvedrilom, ki vam bo skrajšal čas do izida novega tednika Domovine.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.