Tarča protestov vse pogosteje RTV Slovenija. Anketa: močna večina proti plačevanju obveznega RTV prispevka

POSLUŠAJ ČLANEK
Ne samo Vlada RS, pod vse močnejšo kritiko protestirajočih množic in drugih kritičnih glasov so v času korona krize znašli tudi dominantni slovenski mediji, v prvi vrsti RTV Slovenija. 

Slednje se je po nedavnem vdoru Trohinih protestnikov v prostore nacionalne hiše ponovno odrazilo včeraj, ko je večja skupina protestnikov na čelu s še nedavno dobrodošlim gostom zabavnih oddaj na TV SLO, Zlatkom Čordićem, zahtevala vstop v prostore in svojih 5 minut pozornosti.

Nov vdor se je ustavil na ščitih policistov, prihod vodnega topa pa je protestnike pognal stran od objekta nacionalke. Ti so že pred tem na terenu nadlegovali novinarske ekipe različnih medijev, vanje pljuvali ter metali razne predmete.   

Po reprezentativni raziskavi, ki jo je za Domovino opravila agencija Episcenter, kar tri četrtine Slovencev ocenjuje, da so mediji pri poročanju o političnem dogajanju v Sloveniji pristranski. V njihovo nepristranskost verjame le rahla večina volivcev štirih strank leve opozicije. 

Prav tako 60 % anketirancev ne podpira obveznega plačevanja RTV prispevka, med 40 % zagovornikov pa ponovno izrazito prevladujejo volivci Levice in Socialnih demokratov. 

https://twitter.com/ManicaAmbrozic/status/1443250341781426179?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1443250341781426179%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2Fwp-admin%2Fpost.php%3Fpost%3D322997action%3Deditclassic-editor

Po raziskavah Valicona je zaupanje v slovenske medije bilo že pred koronavirusno krizo izrazito negativno, blizu deležev, ki jih v tovrstnih raziskavah dosegajo politične institucije. Ob začetku koronavirusne situacije je zaupanje najprej močno poskočilo, a praktično nemudoma začelo spet strmo padati, nekako s trendom nezaupanja v 3. Janševo vlado.

Podobno, z nekaj razlikami, velja tudi za RTV Slovenija, ki prav tako beleži negativno zaupanje javnosti (razmerje med tistimi, ki ji zaupajo in tistimi, ki ji ne zaupajo), vendar ne tako izrazito kot denimo komercialni mediji.

https://twitter.com/MihaZavrtanik/status/1443248678324539392

Povprečje RTV Slovenija dviguje predvsem izrazito visoko zaupanje volivcev strank leve opozicije napram vsem drugim družbenim skupinam (neopredeljenim, nevolivcem in še posebej volivcem aktualne koalicije). Slednje se je denimo odrazilo tudi v enem od zgodnejših petkovih protestov, ko so protivladni protestniki kolesarili pred Kolodvorsko 2-4, vpijoč: "RTV je naša, RTV ne damo".

Kot vemo, je "ljubezen" obojestranska - javni medij je dosledno pokrival vseh 75 dosedanjih kolesarskih protestov in v imenu svobode izražanja ter umetniške svobode pri poročanju izkazoval visoko toleranco do deviacijskih dejanj, v katerih so bili tarča denimo Ministrstvo za kulturo, pa sedeži političnih strank, predstavniki oblasti (Kredarica) in stroke (nadlegovanje direktorja NIJZ Milana Kreka s strani Zlatka Čordića) in podobno.

Kritik ali obsojanj niso bile deležne zelo podobne akcije petkovih kolesarjev, ki jih sedaj kopirajo Stevanovićevi protestniki - denimo blokiranje prometa v okolici parlamenta in na Celovški cesti ter seveda sprenevedanje glede tega ali so protesti res "spontani" in imajo "neznanega organizatorja". Tako Jenull kot Stevanović sta glede tega jasna: organizatorja nista ona, temveč je organizator "ljudstvo". Pa res?

https://twitter.com/n1slovenija/status/1443261763835809793

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov ter profesor sociologije dr. Matevž Tomšič: "Napadi na novinarske ekipe, kakršen se je zgodil včeraj, so seveda vsega obsojanja vredni. Vendar pa se morajo dominatni mediji zavedati, da nosijo sami velik del odgovornosti za sedanje ozračje nestrpnosti in nasilništva. Več kot leto dni so nekritično promovirali vsakogar, ki je kričal proti vladi.

Propagirali so petkove politkolesarje, ki so se neprijavljeno zbirali, ovirali promet, vzklikali sovražna gesla, uničevali fasade ... Sedaj pa se se našli drugi, še bolj lunatični, še bolj nasilni, ki so se jih odločili posnemati, češ 'če lahko oni, zakaj ne bi še mi'. In ti niso tako 'politično osveščeni', zato včasih pade tudi po 'naših'. Skratka, dragi osrednji mediji, pomagali ste ustvariti pošast, ki se sedaj obrača tudi proti vam." (vir: Twitter)



https://twitter.com/BojanPozar/status/1443254137005686789

 

RTV ima višje zaupanje od večine drugih medijev, a ne med rednimi gledalci


Pestro paleto programske produkcije RTV Slovenija sicer redno spremlja 43 % anketirancev, občasno 41 % in nikoli 16 % sodelujočih, kar je nekaj nižja gledanost od POP TV ter boljša gledanost od Planeta in denimo Nove24TV. 

Episcenter, N=800. Klik za povečavo


 

Povprečno zaupanje v RTV Slovenija med vsemi vprašanimi sicer višje od drugih medijev (enako z STA), ne pa, če pogledamo zgolj zaupanje med rednimi in občasnimi uporabniki (izločimo torej tiste ki medija ne spremljajo).

Med rednimi bralci/gledalci ima najvišje zaupanje STA, takoj nato pa že medij, ki ga berete, torej Domovina. RTV Slovenija je s povprečjem 3.9 med rednimi gledalci/bralci/poslušalci šele na 9. mestu. Povsem na dnu je denimo Reporter, ki ima negativno zaupanje celo med lastnim bralstvom.

O raziskavi Episcentra: Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem realiziranem vzorcu 800 polnoletnih prebivalcev Slovenije, s kombinacijo CAWI (spletno) ter CATI (računalniško podprto telefonsko anketiranje) in sicer med 2. in 7. septembrom 2021


Tako za STA kot za RTV Slovenija velja, da beležita izrazito visoko zaupanje med volivci Levice in SD-ja (povprečje 4,4), ter tudi LMŠ-ja (3,9 oz. 3,8). Z naskokom najvišje zaupanje volivcev levih strank ju tudi v povprečju po splošnem zaupanju dviguje nad ostale medije. A to zaupanje pri RTV Slovenija takoj pade pri volilnih abstinentih (3,1), neopredeljenih (3,0), izrazito pa pri volivcih SDS (2,2), medtem ko je nekaj višje med volivci NSi (3,1).

Obvezen RTV prispevek večinsko podpirajo le volivci leve opozicije


Podoben odnos do nacionalnega medija glede na različne skupine državljanov se izkazuje tudi pri vprašanju okoli obveznega plačevanja RTV prispevka.

Če bi odločali ljudje, obveznega RTV prispevka ne bi bilo, je pokazala javnomnenjska raziskava na reprezentativnem vzorcu (n=800), ki jo je za Domovino izvedla agencija Episcenter. Na vprašanje ali podpirajo obvezni RTV prispevek, je pritrdilno odgovorilo 40 %, nikalno pa 60 % anketirancev.

Znotraj tega obvezno plačevanje izrazito podpirajo volivci stranke Levica (86 %) ter SD-ja (71 %), medtem ko so volivci LMŠ-ja glede tega že razdeljeni (52:48). Vsi ostali anketiranci so izrazito proti obveznem plačevanju RTV prispevka - med neopredeljenimi ga podpira le petina, med volivci SDS pa zgolj 8 %.

V Sloveniji so se sicer že večkrat pojavljale ideje o posvetovalnem referendumu o ukinitvi RTV prispevka. A med pravniki je prisotno mnenje, da se javnega financiranja RTV Slovenija ne da ukiniti, ker opravlja ustavno varovano poslanstvo javne službe.

Podobno se je na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča v prvih mesecih mandata izrekla tudi Janševa vlada, ko je v odgovoru, s podpisom generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča zapisala, da bi znižanje RTV prispevka predstavljajo “arbitraren in nedopusten poseg v ustavno varovani položaj RTV Slovenija.“

KOMENTAR: Rok Čakš
Mar, tako kot vlada, tudi na RTV Slovenija ne znajo komunicirati?
Paleta raznovrstnih programov, od dokumentarnega, kulturnega, športnega in navsezadnje verskega, izvirnih produkcij, ter primerjava s tem, kaj na komercialno manj zanimivih področjih (ne) producirajo k dobičku naravnane komercialne televizije, sicer kaže vrednost in pomen javnega financiranja nacionalne RTV Slovenija. Naša javnomnenjska raziskava tudi kaže, da so ljudje, gledalci, predvsem z dokumentarnim, izobraževalnim in športnim programom večinoma zadovoljni, pa tudi druga programska področja se ne odrežejo slabo. Od daleč je jasno, da negativen in hkrati izrazito polarizajoč odnos do RTV Slovenija generira predvsem dnevnoinformativni program. V njem je torej srž problema odnosa javnosti do RTV Slovenija in najbrž tudi večinskih zadržkov do plačevanja obveznega prispevka za njeno delovanje. Jasno, družbeno-kritična narava informativnega programa vedno generira tudi kritike nestrinjajočega se gledalstva, sploh če so medij primorani plačevati vsi in naj bi zato enakovredno zastopal vse družbene skupine in nazore. A logično bi bilo pričakovati, da v smislu poročanja nazorsko in ideološko uravnotežen ter hkrati nepristranski medij, (ne)zaupanje generira približno enakomerno po svetovnonazorski ali politični pripadnosti gledalcev, oz. če že, zgolj kanček bolj pri volivcih tiste opcije, ki je trenutno na vladi, saj naj bi bili mediji a priori bolj kritični do oblasti kot do opozicije. Razlik v (ne)zaupanju, kot so pri nas, pa enostavno ne moremo stlačiti v ta okvir. RTV Slovenija ima torej izrazito visoko podporo in zaupanje predvsem med socialistično naravnanimi volivci (Levica in SD) ter izrazito nizko med (klasično)liberalno ter konservativno naravnanimi volivci. In prepričani smo, da je tako ne glede na to, kdo je, oziroma bo na oblasti (kar bomo ob menjavi oblasti, ko bo do nje prišlo, tudi izmerili). Ta razkorak je v nebo vpijoč in bi, kot smo na Domovini že večkrat pisali, moral biti razlog kritične refleksije na nacionalki sami - v smislu, če je morda res težava pri vseh drugih okoli njih (politiki, gledalcih in ostalih) in ne tudi pri njih samih - pri njihovem pristopu do poročanja. Če kdaj, je ravno v tej izjemno pregreti situaciji, ki bo, hočeš nočeš, glede nekaterih bistvenih stvari za slovensko družbo, zahtevala širši politični in tudi medijski konsenz, da strasti ne bi ušle povsem izpod nadzora, čas za takšen samokritičen razmislek. In navsezadnje, kdaj pa, če ne zdaj, ko je TV Slovenija dobila novega (v.d.) direktorja?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike