Tanja Fajon bi zamenjala Kacina in Kreka, Slovenijo pa usmerila bližje švedskemu modelu

Uredništvo
Vir foto: wikipedia, gov.si



Začasna voditeljica Socialnih demokratov, Tanja Fajon predsedniku vlade Janezu Janši predlaga, naj resno razmisli o zamenjavi prvega človeka Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Milana Kreka, ter vladnega govorca, Jelka Kacina. 

Fajonova je nezadovoljna z neusklajenim komuniciranjem z javnostjo. Obenem Fajonova zahteva, da se "upravljanje epidemije vrne v roke epidemiološke stroke".

A to je nemogoče, saj je to že v njenih rokah. Vodenje države v tej situaciji pa presega zgolj zdravstven vidik problema in če bi tudi to vodili zgolj predstavniki zdravstvene stroke, bi se zgodilo ravno nasprotno od tega, za kar si prizadeva Tanja Fajon: ukrepi bi se še bolj zaostrili, ugotavljamo v komentarju uredništva. 

Tanja Fajon Janši predlaga, da vlada "vrne upravljanje epidemije v roke epidemiološke stroke in da vlada sprejema odločitve na podlagi njenih strokovnih priporočil."



“Včerajšnja dogajanja o napovedi opustitve mask v šolah, ki ji je sledilo zanikanje s strani uradnega vladnega govorca, je samo zadnji primer zmedene, nekonsistentne in nestrokovne komunikacije. Žal to ni omejeno samo na komunikacijo, ampak na celotno vladno upravljanje z epidemijo,” je Fajonova zapisala na spletni strani Socialnih demokratov.


Po njenem bi moral Janša opraviti resen razmislek o zamenjavi direktorja NIJZ, Milana Kreka z osebo, ki bo povrnila strokovno avtoriteto te ključne institucije ter glede na zaskrbljujoče informacije o razmerah v NIJZ omogočila glas stroke pri upravljanju krize. Obenem pa naj razmisli še o zamenjavi uradnega vladnega govorca za COVID-19, Jelka Kacina z osebo iz epidemiološke stroke, ki bo na miren, preudaren in pojasnjevalen način prevzela ključno vlogo pri komunikaciji z javnostjo.


Fajonova sicer pozdravlja vladno namero za oblikovanje načrta za upravljanje epidemije pred pričakovanim poslabšanjem epidemiološke slike. “Vendar vam predlagam, da ga pripravite v sodelovanju in z vključevanjem različnih strok, ukrepi pa naj bodo logični in življenjski, komunicirani jasno in iskreno.”


Obenem je Fajonova podprla pobudo predsednice SAB, Alenke Bratušek za sklic političnega vrha, namenjenega dogovorom o upravljanju epidemije.


Krek: del politike napada tiste, ki garamo noč in dan


Na predlog Tanje Fajon o njegovi zamenjavi se je za STA odzval tudi Milan Krek. Dejal je, da je NIJZ strokovna in ne politična institucija, tam pa dela kot direktor, ki je zadolžen za poslovno in strokovno področje. "S svojimi sodelavci delam v skladu z javno zdravstveno medicinsko stroko in komuniciramo z ljudmi na način, da bi razumeli, da gre za resno pandemijo, ki ima lahko resne posledice za celo državo in posameznika." Ocena Fajonove po njegovem kaže na način razmišljanja, ki je vzet iz preteklosti, ker "ona mojega strokovnega dela pač ne more ocenjevati."


Fajonova hvali Švedski model


Tanja Fajon in Socialni demokrati so v zadnjem obdobju sicer javno izkazovali skepso do vladnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Med drugim nasprotujejo uporabi mask v šolah, ne podpirajo aplikacije za sporočanje o okuženih #ostanizdrav, tudi morebiten ukrep zaščite upokojencev v gneči javnega prometa, ki bi jim varno vožnjo zagotovil znotraj določenih ur, vidi kot diskriminatoren in neživljenjski.

Obenem se Fajonova navdušuje nad tako imenovanim švedskim modelom. Ta je podoben Trumpovemu pristopu k obvladovanju koronavirusne krize, ki poskuša loviti ravnotežje med številom bolezni in smrti zaradi COVID-19 ter med situacijo v gospodarstvu, v močan prid slednje.

Na Švedskem je tako zaradi novega koronavirusa umrlo 579 ljudi na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa denimo 72, oziroma osemkrat manj.

Kljub temu Fajonova meni, da se je Švedom "obrestovalo zaupanje v ljudi, odgovornost in stroko."



Kljub drugačnemu poročanju nekaterih medijev se na Švedskem situacija trenutno spet poslabšuje in se dnevno potrjeno okuži med 400 in 620 ljudmi. Število smrti pa je vendarle trenutno precej nižje kot spomladi - dnevno umre po nekaj ljudi.

Na Švedskem nošenje mask resda ni obvezno in mnogi ukrepi temeljijo "zgolj" na priporočilih. A Švedi se jih v glavnem striktno držijo. Obenem pa so predvsem na področju druženj in kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev, uvedli mnogo strožji režim kot velja v Sloveniji, saj so jih večinoma prepovedali. Prav tako svojcem že več mesecev ni omogočen obisk bližnjih v domovih za ostarele.



KOMENTAR: Uredništvo
Kritika Tanje Fajon na račun vladnega komuniciranja je do neke mere upravičena. Dejstvo je, da je komunikacija odgovornih pogosto neenotna in neusklajena. Milan Krek je nedvomno strokovnjak za epidemiologijo, več kot očitno pa je, da ni podkovan v komuniciranju z javnostjo. V tem smislu res ni najbolj primeren za prvega govorca stroke z javnostjo, ob sicer mnogo spretnejši dr. Beovićevi. Tudi za Jelka Kacina se včasih zdi, da je obstal v osamosvojitvenih letih. Vojaška kriza pač ni enaka zdravstveni in to se obramboslovcu po izobrazbi nedvomno pozna. Vse drugo, kar govori Tanja Fajon, pa je že samo po sebi kontradiktorno in zato prazno ter brezpredmetno. Razumemo, da želi ustvariti vtis, da vlada ukrepe sprejema mimo stroke, kar pa seveda ne drži. Po drugi strani pa je res tudi, da vlada pri upravljanju s koronavirusno situacijo ne posluša zgolj zdravstvene stroke, temveč še kakšno drugo. Kajti če bi poslušala le prvo, bi bili danes najverjetneje zaprti v svojih domovih, ali pa bi bili vsaj ukrepi preventive in socialne distance mnogo strožji kot sicer. S tem pa z zahtevo po odločanju (zgolj) epidemiološke stroke pa Fajonova prihaja še v svoje drugo nasprotje. Socialni demokrati so se namreč pozicionirali kot tista stranka, ki nekoliko strožje varnostne ukrepe bolj vidi kot "poseg v človekove pravice" kot pa ukrepe, potrebne za zaščito zdravja, tudi v smislu medsebojne solidarnosti, kar nošenje mask dejansko pomeni. S tem se, morda politično preračunljivo, na trenutke skorajda nevarno dobrikajo tistim, ki zmanjšujejo pomen in posledice koronavirusne okužbe ter pri svojih volivcih sprožajo dvom v zaščitne ukrepe, ki, v primerjavi z večino drugih držav, že tako niso med najbolj strogimi. V državah kot sta ZDA in Švedska, se danes resno soočajo z razpravami in dilemami, ali milejši pristop k omejevanju virusa odtehta ceno človeških življenj, ki jih je ta zahteval. Bi se bila Tanja Fajon s to dilemo pripravljena soočiti pred slovensko javnostjo? Sicer pa bo Fajonova vse svoje ideje lahko preverila tudi v praksi, če bo seveda politično uspešna. Najprej z zmago na strankinih volitvah za predsednico na virtualnem kongresu naslednji vikend. Nato pa še z drugo potrebno zmago, ki jo bo mnogo težje zagotoviti - zmago na parlamentarnih volitvah, ali pa vsaj drugem mestu z večino, ki bi jo bila sposobna oblikovati, če bi prvemu ponovno spodletelo. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Anže Logar po izstopu iz SDS napoveduje, da bo do konca leta ustanovil svojo stranko
  • 10. 10. 2024
V zdravniški zbornici in Fidesu zahtevajo Golobovo opravičilo
  • 18. 03. 2025
V Škocjanu je potekal pogovor o rešitvah romske problematike
  • 18. 03. 2025