Tako so vas glede Akrapoviča in davkov zavedli v Studiu City

V Sloveniji se je med zdravim delom gospodarstva in radikalnejšim delom leve politike in medijev razvila prava vojna, ali so opozorila uspešnih slovenskih podjetnikov glede novih davčnih obremenitev, zapisanih v koalicijski pogodbi, na mestu ali pa gre zgolj za lobistično akcijo, ki želi preprečiti razumne obdavčitve.

Pri tem so se na stran Levice pričakovano postavili tudi v oddaji nacionalne televizije Studio City. V prispevku so problematizirali izjave Iva Boscarola, Igorja Akrapoviča in kolegov ter slednje podkrepili s komentarjem povabljenih gostov - nekdanjega politika Zares Bogdana Biščaka in sociologa dr. Gorazda Kovačiča.   

A pri izpodbijanju Akrapovičevih besed so uporabili tendenciozno taktiko, v kateri so predstavili en del zgodbe, zamolčali pa bistvenega.

S štirimi posnetki (spodaj), so prikazali Akrapovičevo izjavo o premiku bilančnega dobička ter to vezali na stopnjo davka na dohodek pravnih oseb.

Pri tem so zastavili retorično vprašanje, kam bo Akrapovič sploh šel, češ da imajo države v naši bližini vse višje stopnje tega davka od Slovenije.

Zamolčan kontekst: Akrapovič in Boscarol opozarjata na vključitev v dohodnino

A Igor Akrapovič sploh ni problematiziral višine davka na dobiček, ki ga izpostavlja Studio City (pa tudi to manipulativno, saj so bile izbrane le države z višjim davkom in bi se dalo narediti tudi povsem drugačen stolpec, kot ponazarjamo v desni grafiki).

Opozorilo Akrapoviča, Boscarola in kolegov podjetnikov se nanaša na stavek iz koalicijske pogodbe, ki pravi, da bodo "osebne dohodke iz kapitala in rent vključili v odmero dohodnine".

Serija klipov Studia City napeljuje na sklepanje, da se Akrapovič pritožuje, ker bo pri izplačilu dobička moral plačati 19 % davek. V resnici pa bo že po obstoječi ureditvi po plačilu 19 % davka na dohodek pravnih oseb kot fizična oseba plačal še 25 % davek.

Po ureditvi iz koalicijske pogodbe in na katero opozarjajo podjetniki, pa bi na 19 % davek izplačani dobiček podjetniku šel še v dohodninsko osnovo. Ker se najvišji, 50% dohodninski razred v Sloveniji začne že pri 70,907 € neto osnove, splošna dohodninska olajšava pa je le 3,302 €.

To pa dejansko pomeni, da bi pri izplačilu država Akrapoviču vzela skoraj 60 % od dobička, ki ga je ustvaril s svojim delom in si ga v prejšnjih letih ni izplačal.

To res pomeni najavo konca cedularne obdavčitve prihodkov iz kapitala in je vsaj v delu, ki se nanaša na dividende, bedarija, saj bi ob polni 19% stopnji DDPO in ob 50% stopnji dohodnine pomenilo skoraj 60% skupno obdavčitev prihodkov od kapitala za tiste v zgornjem razredu. https://t.co/wG1ut03Tcl

— Joze P. Damijan (@jdamijan) August 30, 2018

Kaj pa države, kjer so kapitalski dobički vključeni v dohodnino?

Stranka Levica pa se je ob Boscarola obregnila tudi v smislu, da so kapitalski dobički vključeni v dohodnino v "večini držav OECD":

Ni sicer jasno, kam bi Boscarol (tokrat pa res) odselil svoje podjetje. V večini držav OECD so kapitalski dobički vključeni v dohodnino, v ?? ?? ?? ?? ?? ?? ?? pa je ta davek veliko višji in strožji od slovenskega davka na dohodek.https://t.co/KPeFD219Oe

— Levica (@strankalevica) August 31, 2018

Pri tem pa so izpustili bistveno - namreč, da so v navedenih državah dohodninski razredi povsem drugačni: ugodnejši za višje dohodke, praviloma z nižjimi odstotnimi stopnjami in obenem višjimi olajšavami.

V Sloveniji denimo dohodninska lestvica zgleda takole:



Pri čemer olajšava 6.512 € velja le do letne dohodkovne osnove 11.166 €, za vse dohodke nad 13.317 € pa je olajšava zgolj 3.203 € (v Avstriji denimo cca 11 tisoč evrov).

V spodnji tabeli so razvidni dohodninski razredi v nekaj državah, katere z zastavico v svojem Twittju označuje Levica:

Od drugih držav je najvišji dohodninski razred na Norveškem je 38,5 %, na Švedskem so dohodki nad 662.300 kron (62.500 evrov)  obdavčeni 25 %, v ZDA pa se najvišji, 37 % razred, začne šele pri 500 tisoč dolarjih prihodka.