Bruselj zaščitil pojem mesa: nič več veganskih 'zrezkov' in 'slanine'

Evropska unija je naredila nov korak pri urejanju prehranskega trga in zaščiti evropskega kmetijstva. Svet Evropske unije je danes dokončno potrdil sveženj sprememb zakonodaje, katerih cilj je izboljšati položaj kmetov v prehranski verigi ter zagotoviti večjo preglednost za potrošnike. Med najbolj odmevnimi novostmi je odločitev, da bodo nekateri izrazi, povezani z mesom, po novem rezervirani izključno za izdelke živalskega izvora.

To pomeni, da se izrazi, kot npr. zrezek in slanina, ne bodo več smeli uporabljati za živila rastlinskega izvora. Evropske institucije želijo s tem preprečiti zavajanje kupcev ter zagotoviti bolj pošteno konkurenco med proizvajalci mesa in ponudniki rastlinskih nadomestkov.

Več zaščite za evropske kmete

Prepoved uporabe določenih mesnih izrazov je le del širšega zakonodajnega paketa, s katerim želi Evropska unija okrepiti pogajalski položaj kmetov. V zadnjih letih so številne kmetijske organizacije opozarjale, da imajo pridelovalci hrane v dobavni verigi pogosto bistveno šibkejši položaj od velikih trgovskih verig in predelovalne industrije.

Nova zakonodaja zato uvaja več ukrepov za večjo pravno varnost poslovanja. Pisne pogodbe med kupci in proizvajalci bodo po novem obvezne, vsebovati pa bodo morale tudi določbe, ki omogočajo prilagajanje cen oziroma pogojev ob pomembnih spremembah na trgu.

Poleg tega zakonodaja poenostavlja priznavanje organizacij proizvajalcev in spodbuja njihovo skupno delovanje. Takšne organizacije bodo lažje sodelovale pri pogajanjih, dostopu do sredstev skupne kmetijske politike ter skupnem nastopu na trgu.

V Svetu EU poudarjajo, da ukrepi predstavljajo odgovor na dolgoletne pomisleke glede neenakomerne porazdelitve dodane vrednosti v prehranski verigi in dopolnjujejo že veljavna pravila proti nepoštenim trgovinskim praksam.

Jasnejša pravila tudi pri označevanju hrane

Del sprememb se nanaša tudi na označevanje živil. Evropska unija je sprejela enotna pravila za uporabo izrazov, kot sta 'pravičen' in 'kratka dobavna veriga', s čimer želi povečati preglednost trga in preprečiti različne interpretacije teh oznak med državami članicami.

Največ pozornosti pa je pritegnila odločitev glede poimenovanja mesnih izdelkov. Po novem bo izraz 'meso' pravno zaščiten in namenjen izključno proizvodom živalskega izvora. Med izrazi, ki jih proizvajalci rastlinskih izdelkov ne bodo več smeli uporabljati, so med drugim govedina, teletina, svinjina, perutnina, piščanec, jagnjetina, zrezek, kotlet, prsi in slanina.

Po oceni evropskih institucij takšna ureditev zmanjšuje možnost zavajanja potrošnikov in prispeva k bolj pošteni konkurenci med različnimi proizvajalci hrane.

Kompromis po burnih razpravah

Razprava o poimenovanju rastlinskih nadomestkov mesa je v Bruslju trajala več let. Evropski parlament je v začetni fazi predlagal precej strožjo ureditev, ki bi prepovedala tudi izraze, kot sta vegi burger ali veganska klobasa.

Takšnemu predlogu so odločno nasprotovali predvsem predstavniki nemške živilske industrije. Nemčija je namreč največji evropski trg za rastlinske nadomestke mesa, pomisleke pa so izrazili tudi nekateri okoljevarstveniki in zagovorniki rastlinske prehrane. Ti so opozarjali, da potrošniki izraze, kot sta burger ali klobasa, razumejo predvsem kot opis oblike oziroma načina priprave živila in ne nujno njegove sestave.

Po večmesečnih pogajanjih je Evropski parlament marca letos sprejel kompromisno rešitev. Ta prepoveduje uporabo izrazov, ki neposredno označujejo posamezne vrste mesa ali mesne kose, medtem ko poimenovanja, kot sta vegi burger in veganska klobasa, ostajajo dovoljena.

Triletno prehodno obdobje

Nova zakonodaja bo po objavi v Uradnem listu Evropske unije začela veljati, vendar vse spremembe ne bodo stopile v uporabo takoj. Za določbe, ki urejajo označevanje mesnih izdelkov, je predvideno triletno prehodno obdobje, v katerem bodo proizvajalci lahko prilagodili embalažo, označevanje in trženje svojih izdelkov.

Evropska komisija in Svet EU ocenjujeta, da bo nova ureditev prispevala k večji preglednosti na prehranskem trgu, boljšemu položaju evropskih kmetov in jasnejšemu obveščanju potrošnikov. Razprava o prihodnosti rastlinskih nadomestkov mesa pa se s tem najverjetneje ne bo končala, saj trg alternativnih beljakovin v Evropi še naprej hitro raste.