Maska je padla!

Gospod Milan Kučan si je na svečanosti ob 35-letnici samostojne Republike Slovenije na svoji srajci dovolil nositi rdečo zvezdo, ki je za nas, rojene po vojni, leta 1945, simbol komunistične revolucije. Revolucije, ki je zaradi nasilja nad drugače mislečimi prinesla v Slovenijo tragedijo, ki ji v naši zgodovini ni primerljive. Kljub izbrisu zvezde z narodne zastave Slovenije ob njeni osamosvojitvi nam nekdanji predsednik ZKS, žal tudi prvi predsednik samostojne Slovenije, sporoča, da še vedno časti nasilje, enoumje, v času katerega je bil velik del Slovenk in Slovencev pri upravljanju države odrinjen. Še več; če so dvignili glavo ali glas proti enoumju, so imeli posledice.

Gospod Milan Kučan v zadnji oddaji Marcel pri g. Štefančiču na sedemkratno vprašanje voditelja, ali se čuti »osamosvojitelja«, ni odgovoril.

Najprej: vprašanje in njegovo ponavljanje s strani voditelja me je presenetilo. Najprej se mi je zdelo, da gre za provokacijo, a že v naslednjem trenutku sem dojel, da gre za dogovor in sporočilo, ki nam ga bivši predsednik države sporoča stalno. Samostojna Slovenije ni bila nikoli njegova izbira. A vseeno je postal predsednik države, ki ni njegova. Torej fenomenalna zlaganost, kaj pa drugega. In seveda jasen znak, kam bo oziroma kam naj Slovenija zavije v naslednjih letih. To se nam zdaj dogaja. Vse bolj se nagibamo h kapitalu vprašljivega izvora z juga in s tem vse močnejšega vpliva na naše vsakdanje življenje.

Ob omembi proslave ob 35-letnici samostojne Republike Slovenije, domovine Slovenk in Slovencev, ni odveč zavest, da iz Kučanovih ust še nisem slišal povezave besed: Slovenija, moja domovina! Kako je mogoče, da je postal predsednik države? Slovenke in Slovenci, zamislimo se nad seboj. Ali je res tako veliko takih, ki so imeli koristi, in njihovih naslednikov, ki imajo koristi od vztrajanja pri slavljenju revolucije, njenem izročilu, ki nas še kar naprej deli?

Mlade sprašujem, ali si spet želijo živeti v takih časih. Opozarjam na dejstvo, da države Vzhodne Evrope, ki niso imele avtohtonega komunizma, kot smo ga imeli v Sloveniji, napredujejo in nas prehitevajo v vseh segmentih življenjskega standarda. Pri nas smo od leta 2008, ko smo imeli BDP v višini 91 odstotkov povprečja EU, zastali in danes smo še vedno na 91 odstotkih. To nam prinašajo (odnašajo) nasledniki revolucionarjev, k temu je pripomogel dr. Robert Golob in to očitno podpira tovariš Milan Kučan, ki je s svojimi pomočniki in mediji prevaral velik del Slovenk in Slovencev. Naivno vprašanje. Zakaj je sploh kandidiral za predsednika države, ki nikdar ni bila njegova izbira?

Opozarjam na dejstvo, da države v Vzhodni Evropi, v katerih niso imeli avtohtonega komunizma, kot smo ga imeli v Sloveniji, napredujejo in nas prehitevajo v vseh segmentih življenjskega standarda.