Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta: »Nikoli več!«

vir: Pixabay

Danes obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Holokavst je ena največjih tragedij 20. stoletja. Vsemu razsvetljenstvu navkljub je prišlo do množičnega in sistematičnega pobijanja Judov, predvsem v koncentracijskih taboriščih.

Do pobijanja Judov je prišlo med drugo svetovno vojno, trajalo je od leta 1941 do leta 1945. Ravno danes obeležujemo 80. obletnico osvoboditve zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Holokavst je nastal iz porasta antisemitizma. Med holokavstom je življenje tragično izgubilo okoli 6 milijonov Judov ali dve tretjini evropske populacije Judov. Zaradi holokavsta so svoja življenja izgubili tudi Slovani, Romi, invalidi, Jehovove priče, komunisti in homoseksualci, čeprav se teh skupin ljudi nacisti niso lotevali tako sistematično kot Judov. Na udaru so bili tudi Slovenci. Samo v Auschwitzu jih je umrlo okoli 10.000.

Da se holokavsta primerno spominjamo, je Organizacija združenih narodov 27. januar razglasila za svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

Na tem mestu dodajamo izjavo članov in članic Evropskega sveta ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst za danes, ki je zgovorna sama po sebi.

Izjava članov in članic Evropskega sveta ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst

Danes, na mednarodni dan spomina na holokavst, obeležujemo 80. leto od osvoboditve nemškega nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau. Spominjamo se grozodejstev holokavsta brez primere. Umorjenih je bilo šest milijonov Judov in na milijone drugih, od tega 1,1 milijona samo v taborišču Auschwitz.

Na naši celini danes opažamo povečevanje antisemitizma v takšnem obsegu, kot ga nismo zabeležili vse od druge svetovne vojne. Najostreje obsojamo alarmanten porast nasilnih antisemitskih incidentov, zanikanje in izkrivljanje holokavsta ter teorije zarote in predsodke zoper Jude.

Bolj kot kdaj koli prej je ključno, da izpolnimo svojo dolžnost ter počastimo žrtve holokavsta. Odločeni smo se boriti proti antisemitizmu ter zaščititi in negovati judovsko življenje v Evropi. Obsojamo vse oblike diskriminacije, nestrpnosti, rasizma in ksenofobije. Odločno bomo ukrepali proti tem grožnjam za demokratične družbe.

Spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja in veroizpovedi ali prepričanja, pa tudi pravic pripadnikov manjšin, mora in tudi bo ves čas usmerjalo naše delovanje v skladu z vrednotami, na katerih temelji Evropska unija in ki so skupne vsem.

»Nikoli več!« naj obvelja že danes.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike