Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Danes obeležujemo svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga je leta 2013 razglasila Generalna skupščina združenih narodov. 3. marca 1973 je bila namreč v Washingtonu sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

Letošnja tema je financiranje ohranjanja – vlaganje v ljudi in planet, kar je izpostavljeno v luči nujnosti po inovativnih in trajnostnih finančnih rešitvah za ohranjanje biotske raznovrstnosti planeta ter zagotavljanje uspešne prihodnosti tako za prosto živeče živalske in rastlinske vrste kot za človeštvo.

Prosto živeče rastlinske in živalske vrste so ključne za ohranjanje narave od Mount Everesta do Marijanskega jarka – od najvišjih vrhov gora do najnižjih točk oceana. So temelj biotske raznovrstnosti, vendar današnja človekova prekomerna raba naravnih virov ogroža nekatere ekosisteme. Zato je nastalo gibanje »zelenega prehoda«, ki v teoriji še vzdrži, v praksi pa se v nekaterih primerih izkazuje skoraj sovražnik človeka, saj prepoveduje in izpodbija stoletne prakse, če vzamemo za primer ogrevanje na drva. Živali in rastline je seveda treba ustrezno zaščititi, toda vprašanje je, ali je zeleni prehod, kot je sedaj zastavljen, pravi način za to.

Kraljestvo živih bitij

Živali spadajo v eno od petih kraljestev živih bitij. Uspešne so zaradi svojega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in zaradi sposobnosti premikanja. Človek od prosto živečih živali za hrano najpogosteje lovi ribe v morjih, temu sledi lovi drugih prosto živečih živalskih vrst, na primer fazanov, srn, jelenov, nekatere divje živali pa lovi kot šport. Lov na divje živali je bil v prejšnjih stoletjih priljubljen šport; to ostaja še danes, vendar zaradi prepovedi in strogih kazni ni več tako razširjen.

Tudi rastline spadajo v eno od petih kraljestev živih bitij. Zanje je značilno, da pridobivajo energijo za delovanje in rast organizma iz sončne svetlobe s pomočjo procesa fotosinteze. Človek jih uporablja za hrano, les, celo zdravila. Prosto živeče rastlinske vrste se uporabljajo tudi za dišavna olja, naravna barvila, pigmente, voske, smole, tanine, alkaloide, jantar, pluto, mila, šampone, parfume, kozmetiko, barve, lake, terpentin, kavčuk, lateks, maziva, linolej, plastiko, črnila in smole. Tudi fosilna goriva so nastala iz prosto živečih rastlinskih vrst.

Prosto živeče rastline in živali so temelj biotske raznovrstnosti in vzpostavljajo zapletene mreže življenja na Zemlji. Zanimiv je koncept prehranjevalne verige, ki ga je prvi predstavil britanski zoolog in ekolog Charles Elton v prvi polovici 20. stoletja. Ta koncept je poenostavljen kot linearni pristop za prenos energije in snovi v ekosistemu. Njegovi dejavniki so rastline (proizvajalci), živali (potrošniki) in bakterije (razkrojevalci). V popolnem ekosistemu snovi krožijo, v realnosti pa je prehranjevalna veriga linearna, na primer: list – polž – jež – podlasica ali rastline – zajec – človek. Človek je torej na koncu prehranjevalne verige, za kar se ima zahvaliti rastlinskim in živalskim vrstam, tudi prosto živečim.

Letošnji poudarek