Strah pred prostotrgovinskimi sporazumi

POSLUŠAJ ČLANEK
Od začetka pogajanj o Čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, ki bi odpravilo carine in postavilo pravila trgovanja med EU in ZDA, potekajo po Evropi protesti. Sporazum se primerja s trojanskim konjem, ki bi naj v papirnati obliki evropskim državljanom vsilil nižje standarde iz ZDA, privatiziral javne storitve in jih prisilil k plačevanju odškodnin.

 Ideja o sporazumu, ki bi jasno uredil pravila trgovanja preko Atlantika, ni nova. Evropa in ZDA že več kot dve stoletji postavljata globalna pravila trgovanja. Ob hitrem vzponu novih svetovnih gospodarskih sil pa sta prišli do spoznanja, da morata stopiti skupaj, če želita še naprej postavljati pravila igre v mednarodni trgovini.

Svoji vlogi pripisujeta zahodni partnerici poseben pomen. Ocenjujeta, da se tretje države poslužujejo nižjih standardov in pravic, kot sta jih sami že dosegli. Svoje dodajo še pogosti zastoji pri večstranskih pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Pogajanja so v Sloveniji in ostalih državah članicah EU sprožila močne polemike o morebitnih negativnih posledicah, ki bi jih sporazum lahko prinesel. Zaradi odsotnosti argumentiranih debat se žal velikokrat pokaže, da strah pred sporazumi povzročata predvsem nepoznavanje tematike in pretirana uporaba populizma. V takšnih razmerah se od običajnih ljudi pričakuje še, da bodo pod vplivom mnenjskih voditeljev zavzemali močna stališča, se o sporazumih jasno opredelili in podpisovali peticije ZA ali PROTI.

Očitek netransparentnosti in privatizacije javnih storitev


Obravnavani pogajalski proces lahko označimo za najbolj odprtega do sedaj. Prvič so bila pogajalska izhodišča objavljena vnaprej, zaradi česar smo tudi lahko prvič priča množični mobilizaciji civilnodružbenih gibanj. Že na začetku se tako soočamo z različnimi interpretacijami, kar po eni strani povzroča zmedo, po drugi strani pa pripomore k večji demokratičnosti procesa.

V pogajanja so poleg Evropske komisije aktivno vključene države članice – slovenske interese zastopa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo –, dostop do dokumentov imajo evropski poslanci, večina jih je objavljenih tudi na spletnih straneh Evropske komisije.

Slednja se je obvezala, da bo javno objavila besedilo sporazuma, še preden bodo o njem odločali evropski poslanci ali države članice. To bo dalo civilni družbi možnost, da odločevalce opozori na morebitne pomanjkljivosti.
Strah pred sporazumi povzročata predvsem nepoznavanje in populizem.

K večji transparentnosti v Sloveniji bi naše ministrstvo lahko pripomoglo tudi tako, da bi prevzelo vodilno vlogo pri organizaciji izobraževalnih delavnic in razprav.

Nasprotniki sporazuma med drugim trdijo tudi, da predvideva privatizacijo šolskega in zdravstvenega sistema. Poznavanje formalne ureditve EU pa nam nasprotno razkrije, da države članice skladno z načelom subsidiarnosti same urejajo področja, ki se dotikajo vprašanj vsakodnevnega življenja njenih državljanov.

Področje javnih storitev in vprašanje, kako strogi bomo pri varovanju okolja, zdravja in pravic potrošnikov, ostaja v pristojnosti države. Odločitve tako še naprej sprejemamo sami.

 Očitek premoči korporacij


Največji odpor javnosti pa je vzbudila uporaba Mehanizma za razreševanje sporov med vlagatelji in državo ICS (prej ISDS). Pojavljajo se trditve, da daje mehanizem prednost pravicam korporacij ter bo privedel do številnih tožb proti posameznim državam.

Mehanizem za nas ne predstavlja nič novega. Vključen je že v številne sporazume, ki jih je sklenila Slovenija. Uporablja se v primeru diskriminacije tujih vlagateljev, prilastitve tujih naložb brez odškodnine, odrekanja pravic in zlorab. Investitor se lahko k temu institutu zateče, ko praviloma izčrpa pravne možnosti v državi.

Slovenija se je, na primer, v takšnih postopkih znašla trikrat. Analiza pokaže, da so nas v vseh treh primerih tožila evropska podjetja, v večini celo podjetja sosednjih držav. V vsaj dveh primerih je mehanizem nastavil ogledalo slabemu delovanju našega sistema javnega naročanja in vodenja postopkov.

Dvoličnost ali pravičnost?


Glasovi, ki bi poleg zavzemanja za odpravo mehanizma klicali k jasnejšemu spoštovanju pravil, so izredno redki. Najboljša preventiva je zato spoštovanje načela pravne države. Če se sami ne držimo pravil, na stežaj odpremo vrata vplivu tretjega.

V javni razpravi prihaja tudi do protislovja. Medtem ko nekateri nasprotujejo, da bi ga uporabili proti nam, bi ga uporabili, kadar bi z njim branili interese evropskih podjetij v tretjih državah, predvsem državah v razvoju.

Na vprašanje pravičnosti sporazumov opozarja tudi papež Frančišek. Pozdravlja delovanje prostega trga, vendar opozarja na pasti sodobnega kapitalizma v obliki bogatenja bogatih na račun tretjega. Rešitev vidi v nadaljevanju večstranskih pogajanj, ki bi prinesla pravičnejše pogoje za vse države sveta. Analitiki Centra za študije evropskih politik (CEPS) zatrjujejo, da bi ravno uvedba TTIP dala takim pogovorom nov zagon.

Zgodovina nas uči, da pretirano omejevanje zunanje trgovine vodi v razvoj nekonkurenčnega gospodarstva. Slovenija je v razmerju do mednarodnih trgov izredno izpostavljena – delež izvoza v BDP znaša 70 odstotkov –, zato ji lahko vsakršna odprava mednarodnih omejitev prinese dodatne priložnosti.

Na nas samih je, ali bomo te priložnosti sposobni prepoznati in jih izkoristiti. Dosedanje izkušnje kažejo, da se nam v primeru jasnih izhodišč in spoštovanja pravil ni potrebno ničesar bati.

Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (Transatlantic Trade and Investment Partnership, krajše TTIP) je trgovinski sporazum, s katerim želita EU in ZDA odpraviti odvečno regulacijo, ki onemogoča ali ovira trgovanje, ne da bi se ob tem znižali potrošniški, zdravstveni ali okoljski standardi.

Sporazum naj bi največji gospodarski učinek prinesel na področju odprave tarif. Slednje v primeru steklarne Hrastnik na primer predstavljajo kar 25 odstotkov vrednosti izdelka.

Britanski center za ekonomske raziskave (CEPR) ocenjuje, da bo TTIP prispeval k povečanju evropske trgovine v vrednosti 120 milijard evrov (0,5 % BDP EU).


Prispevek je bi prvotno objavljen v decembrski številki tiskane Domovine


Jutri bomo na Domovina.je objavili nasprotno mnenje štirih avtorjev, manj naklonjenih sklepanju prostotrgovinskih sporazumov CETA in TTIP
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30