Stephen Hawking: človeštvo ima na Zemlji zgolj še 1000 let obstanka
Človeštvu je na Zemlji preostalo zgolj še 1000 let bivanja in bo moralo za svoje preživetje poiskati druge planete v vesolju, je opozoril slavni astrofizik Stephen Hawking.
Dominantna vrsta bo namreč nadaljevanja z nebrzdanim izčrpavanjem zemeljskih resursov in naš planet s tovrstnim opustošenjem pripeljala do neizogibnega konca, je po poročanju britanskega medija Express Hawking dejal v okviru prestižne debatne skupnosti Oxford Union.
Nov planet za preživetje bo po njegovih besedah potrebno poiskati tudi zaradi eksistencialnih groženj, kot so klimatske spremembe, umetna inteligenca in podobno.
"Čeprav je možnost za globalno katastrofo na Zemlji v posameznem letu relativno nizka, se s časom veča in v roku naslednjih 1.000 do 10.000 let postaja zelo verjetna," je po pisanju Newsweeka dejal teoretski fizik.
"Da tovrstna katastrofa ne bi pomenila konca človeške vrste, bi se do takrat že morali razširiti v vesolje in poiskati nova osončja za življenje."
Na srečanju je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je človeštvo prišlo tako blizu razumevanju zakonov, ki vladajo v vesolju in izrazil upanje, da bomo nekoč bili sposobni uporabiti gravitacijske valove za pogled nazaj v srce velikega poka.
"Vendar moramo za prihodnost človeštva nadaljevati s širjenjem v vesolje. Ne verjamem namreč, da bomo brez tega, da zapustimo naš krhek planet, kot vrsta preživeli novih 1000 let."
Dominantna vrsta bo namreč nadaljevanja z nebrzdanim izčrpavanjem zemeljskih resursov in naš planet s tovrstnim opustošenjem pripeljala do neizogibnega konca, je po poročanju britanskega medija Express Hawking dejal v okviru prestižne debatne skupnosti Oxford Union.
Nov planet za preživetje bo po njegovih besedah potrebno poiskati tudi zaradi eksistencialnih groženj, kot so klimatske spremembe, umetna inteligenca in podobno.
"Čeprav je možnost za globalno katastrofo na Zemlji v posameznem letu relativno nizka, se s časom veča in v roku naslednjih 1.000 do 10.000 let postaja zelo verjetna," je po pisanju Newsweeka dejal teoretski fizik.
"Da tovrstna katastrofa ne bi pomenila konca človeške vrste, bi se do takrat že morali razširiti v vesolje in poiskati nova osončja za življenje."
Na srečanju je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je človeštvo prišlo tako blizu razumevanju zakonov, ki vladajo v vesolju in izrazil upanje, da bomo nekoč bili sposobni uporabiti gravitacijske valove za pogled nazaj v srce velikega poka.
"Vendar moramo za prihodnost človeštva nadaljevati s širjenjem v vesolje. Ne verjamem namreč, da bomo brez tega, da zapustimo naš krhek planet, kot vrsta preživeli novih 1000 let."
Trenutno najbolj obetajoča destinacija: Proxima Centauri
Čeprav se je vesoljsko nadaljevanje za mnoge najboljše strateške računalniške igre vseh časov, Sid Meier's-ove serije Civilization, imenovano Alpha Centauri, vedno zdelo kot privlačna, a neverjetna fikcija, že nekaj mesecev vemo, da je v njej tudi kanček vizionarstva.
Astronomi so namreč odkrili, da Zemlji najbližji sončni sistem treh zvezd (4,2 svetlobna leta daleč) vsebuje planet, zelo podoben Zemlji, ki kroži okrog rdeče pritlikavke Proxima Centauri v območju zmernih temperatur, kar omogoča tekočo vodo, torej življenje.
Zaradi nizke energije rdeče pritlikavke planet sicer kroži zelo blizu - leto na Proksima B tako traja le 11 dni, obenem pa je ena stran planeta ves čas obrnjena proti zvezdi (kot na primer Luna k Zemlji).
A to še ne pomeni, da tam ne bi bilo mogoče živeti. V geografskem pasu med svetlobo in temo bi bili priča rdeče obarvanim sončnim jutrom ali večerom, ki ne bi nikoli minili.
Čeprav se je vesoljsko nadaljevanje za mnoge najboljše strateške računalniške igre vseh časov, Sid Meier's-ove serije Civilization, imenovano Alpha Centauri, vedno zdelo kot privlačna, a neverjetna fikcija, že nekaj mesecev vemo, da je v njej tudi kanček vizionarstva.
Astronomi so namreč odkrili, da Zemlji najbližji sončni sistem treh zvezd (4,2 svetlobna leta daleč) vsebuje planet, zelo podoben Zemlji, ki kroži okrog rdeče pritlikavke Proxima Centauri v območju zmernih temperatur, kar omogoča tekočo vodo, torej življenje.
Zaradi nizke energije rdeče pritlikavke planet sicer kroži zelo blizu - leto na Proksima B tako traja le 11 dni, obenem pa je ena stran planeta ves čas obrnjena proti zvezdi (kot na primer Luna k Zemlji).
A to še ne pomeni, da tam ne bi bilo mogoče živeti. V geografskem pasu med svetlobo in temo bi bili priča rdeče obarvanim sončnim jutrom ali večerom, ki ne bi nikoli minili.
Zadnje objave
Tekma med EU in ZDA – kdo si bo prej priključil Kanado
17. 9. 2026 ob 20:10
Čeferinovim v 21 mesecih Ribičevega vodenja DARS več kot 105 tisoč evrov
17. 9. 2026 ob 17:57
Evtanazija še ne dvoletnega otroka – etične meje vedno bolj zabrisane
17. 9. 2026 ob 15:00
Razmere na naftnem trgu negotove; Petrol: goriva za zdaj ne primanjkuje
17. 9. 2026 ob 14:00
Mošnja RTVS vse bolj prazna; bo novi direktor Boris Tomašič?
17. 9. 2026 ob 11:00
Je tudi Konda 'padel za Svobodo'?
17. 9. 2026 ob 10:30
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon islamske države (10. del): Domino učinek arabskih revolucij
17. 9. 2026 ob 6:00
Tretja razvojna os – priložnost, da promet na Koroškem uredimo za prihodnost
16. 9. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
20:00 - 21:30
SEP
19
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
09:00 - 18:00
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
SEP
20
ZgodoVikend festival v Parku vojaške zgodovine v Pivki
09:00 - 18:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
1 komentar
Škulj
Trenutno je veliko več neznank, kako priti na drug planet, kot pa rešitev Zemlje. Predvsem pa narediti prerokbo za 1000 let, ko ne vemo kaj bo čez 20 let ???? Če bi to rekel kdo drug bi se mi zdela velika neumnost. Že samo nekaj revolucionarnih izumov reši Zemljo, poceni razsoljevanje vode, učinkovito filtriranje co2 itn.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.