Stephen Hawking: človeštvo ima na Zemlji zgolj še 1000 let obstanka

Uredništvo
Umetniška upodobitev planeta Proxima B, ki v pasu, primernem za življenje, kroži okrog nam najbližje zvezde.
Človeštvu je na Zemlji preostalo zgolj še 1000 let bivanja in bo moralo za svoje preživetje poiskati druge planete v vesolju, je opozoril slavni astrofizik Stephen Hawking.

Dominantna vrsta bo namreč nadaljevanja z nebrzdanim izčrpavanjem zemeljskih resursov in naš planet s tovrstnim opustošenjem pripeljala do neizogibnega konca, je po poročanju britanskega medija Express Hawking dejal v okviru prestižne debatne skupnosti Oxford Union.

Nov planet za preživetje bo po njegovih besedah potrebno poiskati tudi zaradi eksistencialnih groženj, kot so klimatske spremembe, umetna inteligenca in podobno.

"Čeprav je možnost za globalno katastrofo na Zemlji v posameznem letu relativno nizka, se s časom veča in v roku naslednjih 1.000 do 10.000 let postaja zelo verjetna," je po pisanju Newsweeka dejal teoretski fizik.

"Da tovrstna katastrofa ne bi pomenila konca človeške vrste, bi se do takrat že morali razširiti v vesolje in poiskati nova osončja za življenje."

Na srečanju je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je človeštvo prišlo tako blizu razumevanju zakonov, ki vladajo v vesolju in izrazil upanje, da bomo nekoč bili sposobni uporabiti gravitacijske valove za pogled nazaj v srce velikega poka.

"Vendar moramo za prihodnost človeštva nadaljevati s širjenjem v vesolje. Ne verjamem namreč, da bomo brez tega, da zapustimo naš krhek planet, kot vrsta preživeli novih 1000 let." 

Trenutno najbolj obetajoča destinacija: Proxima Centauri

Čeprav se je vesoljsko nadaljevanje za mnoge najboljše strateške računalniške igre vseh časov, Sid Meier's-ove serije Civilization, imenovano Alpha Centauri, vedno zdelo kot privlačna, a neverjetna fikcija, že nekaj mesecev vemo, da je v njej tudi kanček vizionarstva.

Astronomi so namreč odkrili, da Zemlji najbližji sončni sistem treh zvezd (4,2 svetlobna leta daleč) vsebuje planet, zelo podoben Zemlji, ki kroži okrog rdeče pritlikavke Proxima Centauri v območju zmernih temperatur, kar omogoča tekočo vodo, torej življenje.

Zaradi nizke energije rdeče pritlikavke planet sicer kroži zelo blizu - leto na Proksima B tako traja le 11 dni, obenem pa je ena stran planeta ves čas obrnjena proti zvezdi (kot na primer Luna k Zemlji).

A to še ne pomeni, da tam ne bi bilo mogoče živeti. V geografskem pasu med svetlobo in temo bi bili priča rdeče obarvanim sončnim jutrom ali večerom, ki ne bi nikoli minili.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Slovenska trma Sunite Lyn Williams, ki jo je držala devet mesecev v vesolju
  • 13. 01. 2026
Ognjeni povratek misije Artemis II: Kako bodo astronavti preživeli hitrost 40.000 km/h in peklenskih 3000 °C?
  • 10. 04. 2026
Danes, 1. aprila 2026, se po več kot 53 letih od zadnje lunarne odprave Apollo 17 človeštvo vrača proti Luni
  • 01. 04. 2026