Ste srečni? Statistike kažejo, da manj, kot bi lahko bili s takšno kvaliteto življenja

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija na lestvici sreče ZN zaseda 51. mesto, kar je med 30 in 25 mest pod njenim položajem na objektivnih lestvicah ekonomske razvitosti in kvalitete življenja.

Na vrhu je "vse po starem" s skandinavskimi državami, Švico, Nizozemsko in Kanado, največji padec (17 mest) pa beleži Venezuela.

Tako nekako bi lahko povzeli ključne ugotovitve 7. Letnega poročila Združenih narodov o sreči, ki ga je Mreža ZN za rešitve trajnostnega razvoja objavila v sredo, nekaj dni pred svetovnim dnem sreče 20. marca.

Ta 156 držav na podlagi različnih kriterijev, tako kvantitativnih kot kvalitativnih, razvršča po "subjektivnem občutku sreče" prebivalcev, letos pa v fokus postavlja migracije ter 117 držav razvršča tudi po občutku sreče priseljencev.

Kako poročilo razvršča države?

Letošnja lestvica sreče temelji na preprostem subjektivnem vprašanju najmanj 1.000 anketirancem iz vsake države, kako dobro življenje na lestvici od 0 do 10 po njihovem mnenju trenutno živijo. Finska, ki je letos na 1. mestu, tako doseže povprečni rezultat 7,6, Burundi na zadnjem pa 2,9.

Poročilo - v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi lestvicami sreče - uporablja uradno statistiko le kot orodje za razlago teh rezulatov. Pri tem upošteva 6 ključnih tako kvantitativnih, številčno izmerljivih dejavnikov (gospodarsko moč / BDP, pričakovano življenjsko dobo, socialno varnost) kot kvalitativnih in večinoma subjektivnih faktorjev (svobodo izbire v življenju, velikodušnost ljudi in občutek povezanosti, percepcijo korupcije). 

Zanimive ugotovitve poročila


Na prvih 10 mestih ni večjih sprememb oz. države le "rotirajo". Med prvimi 5 se izmenjujejo Finska, Norveška, Danska, Islandija in Švica. Letos jim sledijo Nizozemska, Kanada, Nova Zelandija, Švedska in Avstralija.

Od velikih gospodarstev najprej najdemo Nemčijo na 15. mestu, ZDA so letos padle za štiri mesta na 18. (poznavalci opozarjajo predvsem na povečevanje debelosti, odvisnosti in depresije), Velika Britanija jim sledi na 19., Francija pa letos (šele) na 23. mestu.

Med prvimi 30 pa najdemo tudi nekaj držav v razvoju oz. takih, ki so zgolj ekonomsko gledano bistveno nižje - že kar na 13. mestu se znajde Kostarika, na 24. Mehika, na 25. Čile in 27. Panama.

Med tistimi, s katerimi se Slovenci realno največkrat primerjamo, pa so velike razlike: na 21. mestu najdemo Češko, 22. Malto, 39. Slovaško, 42. Poljsko in 50. Litvo. Ta skupaj z Romunijo obdaja Slovenijo na 51. mestu, kar naši državi seveda ni ravno v čast. Ob razlagah komponent tega položaja poročilo pokaže na relativno visoko življenjsko dobo, socialno varnost in svobodo izbire, a na bistveno nižje subjektivne kazalnike (občutek povezanosti ter korupcije).

Ni pa Slovenija edina, ki je bistveno nižje kot po objektivno izmerljivih kazalnikih. Italija se denimo nahaja šele na 47. mestu, Japonska na 54. in Estonija na 63. Dno pričakovano tvorijo države podsaharske Afrike, družbo pa jim delajo Jemen, Sirija in Haiti. Največji padec, 17 mest oz. kar 2,2 točke, je v zadnjih 3 letih zabeležila Venezuela.

Letošnji fokus na migracijah


Združeni narodi so se odločili v letošnjem poročilu posebno pozornost nameniti migracijam. Od leta 1990 do 2015 se je namreč število ljudi, ki so bili rojeni v drugi državi kot bivajo, povečalo s 153 na 244 milijonov oz. za okoli 60 %, kar predstavlja 3,3 % svetovne populacije.

Poročilo vprašanje migracij podrobno razčleni in jih razdeli na notranje, ki v sodobnem času predstavljajo predvsem vztrajno priseljevanje prebivalstva iz podeželskih v urbana območja, ter na zunanje oz. mednarodne. Pri teh ugotavlja, da obstajajo po državah velike razlike: 56 držav ima denimo delež priseljencev (v poročilu to pomeni ljudi, rojenih v tujini) pod 1 %, 44 pa nad 10 %.

Države z najvišjim deležem priseljencev so bodisi zelo urbanizirane države - Luksemburg, Hong Kong (oba 46 % priseljencev) in Singapur, bodisi bližnjevzhodne države, še posebej zalivske (Katar, Kuvajt, Bahrajn, ZAE). Poročilo v uvodu izpostavi tudi ugotovitev, da se občutek sreče med domačini in priseljenci sicer razlikuje, da pa so države na obeh lestvicah razporejene praktično enako.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike