Stavkajoči so za takšno RTV, kot jim jo obljubljajo v Golobovi Svobodi

Tadeja Zabret
Vir foto: Twitter KSJS - Konfederacija sindikatov javnega sektorja
POSLUŠAJ ČLANEK
»Nismo hlapci, smo javni RTV!« danes vzklikajo na RTV, kjer danes poteka stavka, v kateri so zaposleni za osrednjo agendo programa RTV postavili sami sebe in svoje zahteve.

Na RTV še nikoli ni tako vrelo, pravijo ob potezah nekaj vodilnih za uravnoteženje zavoda. Tam zdaj, kot pravijo stavkajoči, poteka boj za »neodvisnost« od poskusov uravnoteženja ob menjavah s strani odhajajoče vlade, ob programskih spremembah, kadrovskih menjavah, prizadevanjih programskega sveta in poskusih depolitizacije.

Tudi od poskusov predlogov SDS za prostovoljen RTV prispevek in da bi lahko zavezanci del RTV-prispevka namenili kateremu od drugih medijev. Medtem ko nova koalicija "depolitizacijo" načrtuje s povsem novo zasnovo programskega sveta, v katerega bi državni zbor imenoval le še štiri svetnike. Na čelu procesa "depolitizacije" je nedavna prestopnica iz novinarskega kolektiva RTV v politiko, Mojca Šetinc Pašek.

Strokovnjaka za medije dr. Tomšič in dr. Makarovič menita, da gre za politično motivirano stavko na zavodu, kjer močno prevladujejo levičarske ideje.

Stavkajo z delom …


Kot pravijo na RTV, danes opozorilno »stavkajo z delom«, in sicer tako, da ozaveščajo o pomenu javne radiotelevizije in neodvisnega novinarstva, dela RTV, posameznih redakcij in dopisniške mreže. Oddaje začenjajo z naštevanjem stavkovnih zahtev, novinarji so gostje oddaj, beremo lahko, zakaj RTV cenijo nekateri znani glasbeniki, kulturniki in športniki …

Med stavkovnimi zahtevami so zapisali zahteve po novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji, spoštovanju programskih, profesionalnih in etičnih standardov, umiku škodljivih sklepov Programskega sveta, dogovoru o kadrovski politiki ter pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTV SLO ter odstop generalnega direktorja Andreja graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik, v.d. urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča in predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča.

Dr. Matej Makarovič: gre za politično motivirano in dirigirano stavko


»Osebno mislim, da gre za primer politično motivirane in politično dirigirane stavke - da politične poteze nove oblasti ne bi bile videti kot politični diktat ampak kot odziv na zahteve iz samih medijev,« meni dr. Matej Makarovič, sociolog in profesor na Fakulteti za medije.

Po njegovih besedah je stavka namenjena predvsem temu, »da se novi oblasti olajša popoln prevzem nadzora nad javno RTV, da izvede čistko med kadri, ki veljajo za politično sporne in da se vse to ob tem prikaže kot prispevek k svobodi medijev«. Kot pravi, se boji, da bomo po prevzemu, ki ga bo s kombinacijo navideznega sindikalnega boja in zakonodajnih sprememb izvedli na RTV, dobili nacionalno radiotelevizijo, »katere avtonomija glede na novo oblast bo zelo minimalna«.

Dr. Matevž Tomšič: Na RTV leve ideje nekaj normalnega, neleve pa problematične


»Na RTV je močna prevlada levičarskih nazorov in podpore levičarski politiki, kar se je jasno videlo tudi v času predvolilne kampanje, ko so zelo malo izpostavljali problematične zadeve, povezane s posameznimi kandidati. Res je, da so bili drugi tu še bolj navijaški in pristranski, a RTV Slovenija bi morala imeti do vseh političnih akterjev enako distanco ter jih obravnavati z enakimi vatli – a tega ni počela,« je za Domovino dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov, dr. Matevž Tomšič.

Po njegovih besedah je na RTV Slovenija močna prevlada ljudi, ki so blizu levi politični opciji ter imajo z njo morda celo neke interesne povezave. Težko je reči, kakšna zakonodajna rešitev bi RTV prinesla uravnoteženost in nepristranskost, pravi, »a takšna kot jo predlaga nova koalicija gotovo ne, saj bi tako prišli v stanje, ko bi levica preko svojih civilnodružbenih organizacij v tej ustanovi zabetonirala nekakšen monopol. Sedanji zakon vendarle vsaj do neke mere omogoča neko kroženje oz. cirkulacijo v organih odločanja«.

»Eden večjih problemov pa je prav to, da se leve ideje označujejo za nekaj normalnega tako rekoč naravnega, medtem ko so neleve ideje obravnavane kot nekaj problematičnega,« pravi in ocenjuje, da sedanje vodstvo poskuša povzročiti premike v smeri večje pluralnosti, a ima precej omejen manevrski prostor.

Rešitev vidi v notranjem pluralizmu oz. uravnoteženju oddaj, ki so izrazito levičarsko obarvane, z oddajami, ki bi bile obarvane desničarsko, kar bi ljudem prineslo pogled in obravnavo iz različnih zornih kotov. A prav zaradi prevlade oz. monopola na RTV je to po njegovi oceni »tek na dolge proge«.

V Združenju novinarjev in publicistov  poudarjajo, da je današnja stavka nepotrebna, zahteve po odstopu vodstva pa neupravičene, saj je bilo izvoljeno zakonito, ima zakonit ter legitimen mandat ter ne omejuje novinarske avtonomije.

Nekatere izpeljane spremembe pa so nujne za večjo pluralnost RTV Slovenija in njeno profesionalnost, za kar tisti, ki očitno vodijo in spodbujajo stavko, v preteklih letih niso poskrbeli.

Danes tudi seja programskega sveta


Poleg stavke je danes potekala tudi seja Programskega sveta RTV, na kateri so svetniki odločali o soglasju k imenovanju Natalije Gorščak za direktorico TV Slovenija. Prav Gorščakovo, ki jo danes kot edino pravilno prijavljeno za mesto (drug kandidat je prijavo oddal na neveljaven način po e-pošti) predlaga, je Grah Whatmough avgusta lani razrešil z mesta direktorice TV Slovenija. K temu naj bi pripomoglo tudi dejstvo, da so pred RTV še imenovanja treh odgovornih urednikov programov, ki jih ni mogoče opraviti brez imenovanja direktorja televizije oz. vršilca dolžnosti. Trenutno posle direktorja TV Slovenija sicer Grah Whatmough opravlja sam.

Po zadnjih vesteh Gorščakova ni dobila podpore večine v Programskem svetu za direktorico TV, te naloge bo še naprej opravljal Whatmough.

V DZ kar trije predlogi sprememb o RTV


Da so razmere ostre tudi na političnem parketu, kažejo tudi kar trije predlogi zakonodajnih sprememb, ki zadevajo RTV Slovenija; dve s strani SDS – za to, da bi obvezni RTV prispevek postal prostovoljni ter, da bi zavezanci za plačilo RTV prispevka del le-tega namenili drugim medijem. SDS je predloga vložila pred predlogom nove koalicije, s čimer bo moral državni zbor ta dva predloga obravnavati prednostno, poleg tega pa so na lasten predlog predlagali tudi posvetovalni referendum.

A nova koalicija išče pravna sredstva, da bi lastno »depolitizacijo« izvedla čim prej in s svojim predlogom spremenila način vodenja. Med drugim bi število članov Programskega sveta zmanjšali na 17, državni zbor pa bi imenoval le še 4 (danes 21 od 29), medtem ko bi v programskem svetu sedel še en predstavnik verskih skupnosti na predlog predsednika republike, 6 predstavnikov zaposlenih in 7 predstavnikov civilne družbe, ki bi jih predlagale različne institucije (npr. SAZU, Varuh človekovih pravic itd.).

V Združenju novinarjev in publicistov so ob tem opozorili, da je namen spremembe zakona, ki jo načrtuje nova koalicija, jasen: »Koalicija Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice želi na ta način odstraniti vodstvo Radiotelevizije Slovenija in organe upravljanja (programski in nadzorni svet), ki levemu polu slovenske politike niso po volji, ter nastaviti sebi lojalen kader. V Združenju novinarjev in publicistov smatramo, da je takšno početje neprimerno in nesprejemljivo. Gre namreč za jasen poskus, da se pod krinko 'depolitizacije' javne radiotelevizije preko t. i. civilne družbe, ki je pod nadzorom levice, vzpostavi trajni politični nadzor nad njo. Na ta način bi se zatrlo vsakršen poskus vzpostavitve politične in nazorske pluralnosti, ki bi jo ta ustanova v skladu s svojim poslanstvom morala izražati.«

https://twitter.com/rtvslo/status/1528619139220267011

https://twitter.com/MHacek/status/1526975032387321856



https://twitter.com/Libertarec/status/1528624060237750272

https://twitter.com/Libertarec/status/1528629586120126466
KOMENTAR: Tadeja Zabret
Zimzeleni izzivi RTV
Zaposleni na RTV opozarjajo predvsem na kadrovske menjave vodilnih (Grah Whatmough, Gregorčič, Rebernik in Pirkovič), ukinjanje informativnih oddaj (npr. Globus), premeščanja, neprofesionalno programsko shemo in poskuse cenzure, ki je obtožujejo urednikov drugačnih nazorov. A RTV ima probleme tudi z gledanostjo, prilagoditvijo na nove navade občinstva, ki precej manj spremlja televizijo in radio kot nekoč, s politično pristranskostjo, na katero opozarja Tomšič in na katero kaže tudi dejstvo, da devet od desetih prestopnikov iz novinarstva v politiko prestopi v leve politične stranke, novinarji RTV pa pri tem niso izjeme, ampak med njimi celo prevladujejo. Zadnji očiten primer je Mojca Šetinc Pašek, ki je v politiko prestopila neposredno po njenem zadnjem Utripu na RTV Slovenija in je zdaj iz poslanskih vrst zastavonoša njene "depolitiziacije". Prav tako ima RTV velik problem z zaupanjem. Novinarji so na današnji novinarski konferenci za padec zaupanja krivili aktualne vodstvene kadre, ki bi jih radi zamenjali, a dejstvo je, da je bilo zaupanje v RTV Slovenija porazno že pred nastopom vlade Janeza Janše. O pluralnosti pa verjetno dovolj pove že tista izjava Marcela Štefančiča: »Je*eno več nas je, kot njih, njih je samo ene par in vemo točno kateri so.« Obeti za prihodnost RTV pod novo vlado so, tako Tomšič, kot na vseh ostalih področjih pod novo vlado »nič dobrega«.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024
Golobova vlada nadaljuje politične čistke v javni upravi
  • 12. 06. 2024
Vojaki in policisti vladi Roberta Goloba očitajo »podle politične interese«
  • 13. 06. 2024