Novinarji RTV Slovenija, kandidati političnih strank

Uredništvo

Vir osnovne foto: wikipedia, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Programske in kadrovske spremembe, s katerimi vodilni na RTV Slovenija skušajo zajeziti padanje gledanosti in zaupanja v informativni program nacionalne hiše, med obstoječim novinarskim kadrom dvigujejo mnogo prahu.

Pred dnevi je tako aktiv portala MMC RTV Slovenija ostro napadel svojega novega v. d. urednika, Igorja Pirkoviča, kateremu očitajo pristranskost in navijaškost v korist določeni politični stranki, ter celo rasizem in antisemitizem. 

Sami, kot tudi aktiv novinarjev informativnega programa, nastopajo s pozicije "objektivnosti in politične neodvisnosti", čeprav številni njihovi novinarski izdelki pričajo o nasprotnem, opozarjamo v komentarju uredništva. O prevladujoči naravnanosti novinarjev javne hiše pa navsezadnje pričajo tudi redni prestopi iz njihovih novinarskih vrst v stranke levega političnega pola.

Zadnji takšen je prestop vplivne novinarke informativnega programa Mojce Pašek Šetinc med poslanske kandidatke Gibanja Svoboda Roberta Goloba. 

Po tem, ko je urednica informativnega programa TV Slovenija, Jadranka Rebernik, namesto Kaje Jakopič, kateri se je z imenovanjem nove krovne urednice iztekel mandat, za vršilca dolžnosti portala MMC RTV Slovenija imenovala novinarja nacionalke Igorja Pirkoviča, se je med kolektivom zgodil pravi revolt.

V izjemno ostrem pismu so zavrnili "vsiljenega urednika" ter o Pirkoviču zapisali:  "da gre za novinarja, ki je v svojem delu na javni televiziji ne zgolj odkrito pristranski, ampak izrazito navijaški v korist določeni politični stranki in njenemu voditelju,". Ter še, da "Igor Pirkovič na svojem profilu na družbenem omrežju Twitter širi številne vsebine, ki jih lahko označimo kot rasistične, recimo do romske skupnosti, tudi antisemitske, in bojimo se, da bo v skladu s temi stališči kot urednik skušal vplivati na vsebino na portalu."

O primernosti takšnega ostrega napada na novinarskega kolega smo na Domovini že pisali in komentirali. Dodajamo še, da so aktiv MMC-ja večinsko podprli tudi v aktivih novinarjev Radia in Televizije Slovenija.

Novinarji z nacionalne RTV prestopajo praktično le v leve stranke


Igor Pirkovič, skupaj z Jožetom Možino, velja za svetovnonazorsko drugače usmerjenega novinarja od prevladujoče ideološke prepričanosti novinarskega kadra na RTV Slovenija. Eden izmed kazalnikov, katera ideologija v javni hiši prevladuje, je tudi zgodovina prestopov iz novinarskih v politične vrste.

Kot smo na Domovini na podlagi opravljene raziskave pisali marca 2019, se v Sloveniji devet od desetih prestopnikov iz novinarstva v politiko pridruži levim strankam. Pri teh pa novinarji RTV Slovenija niso izjeme, temveč celo prevladujejo.

Med najvidnejšimi, ki smo jih zajeli v naši raziskavi, so Danica Simšič s TV Slovenija v tedanjo Združeno listo Socialnih demokratov, pa komentatorka informativnega programa RTV Slovenija Janja Klasinc v Jankovićevo Pozitivno Slovenijo, nekdanja urednica na TV Slovenija, Majda Širca v LDS in kasneje Zares, urednik notranjepolitičnih oddaj na na Radiu in Televiziji, zdaj poslanec LMŠ-ja, Rudi Medved itd. Najbolj izstopajoč pa je prestop sedanje predsednice Socialnih demokratov Tanje Fajon, ki je dopisniško mesto v TV Slovenija v Bruslju kar zamenjala z evroposlansko kandidaturo in tudi izvolitvijo za evroposlanko iz vrst SD-ja.

Znana obraza nacionalne radiotelevizije sta tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec in poslanka, izvoljena na listi Levice, Violeta Tomić. Edini vidnejši obraz javne RTV, ki je prestopil v vrste desne politike, je Eva Irgl (SDS), ki je bila na nacionalki kratek čas voditeljica razvedrilnih oddaj. Zadnji trije sicer niso bili novinarji, temveč TV voditelji, oziroma imitatorji.


Zadnji primer: Mojca Šetinc Pašek k  Robertu Golobu


Najbolj odmevni še sveži primer je nedvomno prestop iz informativnega programa nacionalne televizije med kandidate novoustanovljene stranke Gibanje Svoboda, razvpite Mojce Šetinc Pašek.

Paškova je kot razlog za vstop v Golobovo stranko navedla slabe razmere na RTV Slovenija in prizadevanje vladajočih, »da si podredijo javno televizijo«, napade oblastnikov na medije in neodvisne institucije, poskus diskreditacije tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti v državi ...

Dejala je še, da je sicer dobila povabilo od več strank, a na koncu se je odločila za Gibanje Svoboda, ker ocenjuje, da je v stranki Roberta Goloba vrsta strokovnjakov na vseh področjih.

Mojca Šetinc Pašek je sicer žena Mileta Šetinca, bivšega člana LDS. Šetinčeva velja za eno najbolj srditih in neusmiljenih nasprotnic Janeza Janše in SDS-a na nacionalni televiziji. Je odkrita podpornica petkovih protivladnih protestov in članica Facebook skupine v podporo Ivanu Galetu.

Med ostalimi, ki so v zadnjem obdobju iz novinarskih vrst prestopili med politične kandidate levih strank, so najbolj vidni nekdanji novinar Dela in Dnevnika, Dejan Karba, v vrste Socialnih demokratov, pa novinarka informativnega programa POP TV Irena Joveva k Listi Marjana Šarca, ter zadnji prestop "svobodnega novinarja" Blaža Zgage prav tako med kandidate SD-ja.

KOMENTAR: Uredništvo
Ni problem svetovni nazor. Problem je, če pod krinko neodvisnosti in objektivnosti vodiš svojo agendo in napadaš drugače misleče kolege
V primeru napada na Igorja Pirkoviča se je še enkrat več pokazala sprevržena logika slovenske politične, medijske, profesorske in aktivistične levice, ki sebe preko svojih ali prisvojenih medijskih kanalov prikazuje kot steber "objektivnega, neodvisnega" novinarstva, drugače mislečim novinarjem pa tako prilepijo etiketo "politično pristranskih" in "blizu SDS" ali kaki drugi ne-levi stranki. Bruna v svojem očesu seveda pričakovano ne vidijo, ga nočejo videti in se bodo okoli njega sprenevedali do konca. A ne samo raziskave kot je zgornja o prestopu iz političnih vrst, temveč njihovi lastni novinarski izdelki (v ekstremnih oblikah kot denimo nedavni z MMC: Pripravljenost vlade sprejeti ukrajinske begunce ni izraz njene človečnosti, prav nasprotno) zelo jasno pričajo, kam sodijo in kakšna ideologija jim daje takt pri novinarskem delu. Vse lepo in prav, če bi bili na zasebnem mediju, ne pa da to počnejo na javnem, hkrati pa s pozicije "objektivnosti in nepristranskosti" tako grdo napadejo svojega novega šefa. Jasno  je, da osamljeni strelci kot so Whatmough, Rebernik, Pirkovič in Možina nacionalne RTV hiše kot trdnjave levičarske novinarske misli in neredko celo nič kar prekritega aktivizma ne morejo uravnotežiti, kaj šele prevesiti v desno. Zato je strah o "podrejanju javne RTV" fiktiven in v svojem bistvu zgolj krik k ohranitvi lastnih pozicij. In te pozicije so, kot navsezadnje pričajo prestopi iz vrst najbolj vidnih novinarjev nacionalke med kandidate levih strank, že desetletja na isti valovni dolžini s tisto politiko, ki v Sloveniji vlada večino časa. Zato bi realno objektivno pošteni novinar takšne apele prožil v mandatih, ko med novinarskim kadrom do oblasti vlada komformizem, pohlevnost in tišina. Takrat, ko je stanje sledeče, kot ga je v intervjuju za Delo opisala odvetnica Nataša Pirc Musar: »Bolj od moje zgodbe je pomembno nekaj drugega. RTVS je bila, in to se še vedno pozna, pod vplivom Socialnih demokratov (SD). Po njej je kot duh hodil gospod Lenart Šetinc in malo usmerjal uredniško politiko. Mene takrat ni zrušila SDS, ampak SD. Visoki predstavniki te stranke so govorili, da Nataša Pirc Musar ne posluša in jo je zato treba zrušiti. Kar so tudi storili.« In vse tiho je bilo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike