Slovenci odstranjujemo ograjo z meje, Avstrijci in Madžari pa opozarjajo na “120-odstotno povečanje nezakonitih prehodov”. Kaj pravi strokovnjak?

Slovenija po odločitvi Golobove vlade s koncem tega tedna začenja z odstranjevanjem ograje na južni meji, ki so jo začeli postavljati v času Cerarjeve vlade 2015 in je preživela tudi Šarčevo ter Janševo. Ograja je obstala tudi v času, ko je bila aktualna notranja ministrica Tatjana Bobnar generalna direktorica policije.

Z varnostnim strokovnjakom smo preverili, koliko drugačni sta migrantska in varnostna situacija danes, ko ograjo odstranjujejo od tiste v preteklih letih, ko je bila ograja po oceni več (pretežno levih) vlad in strokovnjakov potrebna ter kako bo njena odstranitev vplivala na varnostno situacijo Slovenije in njeno soočanje z naraščajočimi migracijami.

Če se je ob napovedi odstranitve ograje na slovenski južni meji zdelo, da bo vlada počakala do vstopa Hrvaške v schengensko območje, je vlada sprejela drugačno odločitev in se odločila za odstranjevanje ograje na južni meji s tem tednom.

Ograjo naj bi glede na napovedi ministrice Bobnarjeve nadomestili z brezpilotnimi letali in kamerami. Z vprašanji o tem, koliko bo teh nadomestnih varnostnih sredstev ter kdaj bodo nameščena, oceni varnostne in migrantske situacije in spremembah glede na zadnja leta, smo se obranili tudi na ministrstvo za notranje zadeve. Odgovora do objave prispevka nismo prejeli in ga objavimo po prejemu.

Boštjan Perne: Varnostna situacija se ni bistveno spremenila, skrbi me odstranjevanje tehničnih ovir brez načrta, kako jih bodo nadomestili

Varnostni strokovnjak in dolgoletni vojaški obveščevalec Boštjan Perne je dejal, da upa, da je bila pred odločitvijo za odstranitev tehničnih ovir narejena ocena ogroženosti. »Po moji oceni se vsaj glede na prejšnja leta varnostne razmere niso bistveno spremenile, ne morem pa detajlno govoriti, saj nimam vseh podatkov, ki jih ima policija, ki mora upoštevati tudi podatke o razmerah na jugu Balkana, v BiH in Srbiji,« je dejal za Domovino.

Po njegovih besedah je mejo treba varovati in zagotavljati varnost slovenskega prebivalstva, posebej ob meji: »Če tehnične ovire odstranimo, moramo to na nek način nadomestiti. Glede na to, da smo ugotovili, da se varnostne razmere niso bistveno spremenile, moramo za ohranjanje iste ravni varnosti odstranitev kompenzirati. To lahko storimo z drugimi tehničnimi sredstvi ali pa s toliko več ljudmi, ki varujejo mejo.«

A kot ocenjuje, je oboje »precej težko«, saj so druga tehnična sredstva kot so posebne kamere, droni, posebna oprema za helikopterje itd. kompleksna in bistveno dražja, policistov in vojakov, ki trenutno opravljajo varovanje meje pa nam že sedaj primanjkuje.

»Zavedam se, da je bila ta ograja na nekaterih odsekih zelo moteča, na nekaterih ni bila dobro varovana, sploh rezilna žica pa je bila na nekaterih mestih preraščena, zato se strinjam, da bi ograjo na nekaterih mestih lahko odstranili. V tem ne vidim problema, vidim pa problem v nekam splošnem odstranjevanju brez načrta, kako se bo te tehnične ovire nadomestilo,« je še dejal in izrazil skrb, da bodo ograjo v celoti odstranili, ohranili enako število ljudi za nadzor meje in ne nakupili dodatnih tehničnih sredstev »kar bi pomenilo večjo prepustnost meje, kar je informacija, ki se bo širila po balkanski poti«. Če bo to povečalo prihod ilegalnih migrantov je, tako Perne, za zdaj težko napovedati.

Avstrija vztraja z nadzorom na svoji meji s Slovenijo

Pri nadaljevanju nadzora na meji s Slovenijo vztraja tudi Avstrija, čeprav je tamkajšnjega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga nedavno v njegovo odpravo poskušala prepričati slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. A po besedah Scallenberga, zaradi vojne v Ukrajini in “120-odstotnega povečanja nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih” ni “alternative” nadaljevanju avstrijskih mejnih kontrol. Fajonova je avstrijskemu kolegu sicer zagotovila, a bo Slovenija kljub odstranitvi ograje varovala zunanjo schengensko mejo.

Na slovensko odstranjevanje meje se je odzvala tudi Madžarska. Csaba Dömötör, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je na Facebooku v soboto zapisal, da “tako pač je: v Sloveniji je na oblast prišla levica, posledično se podira mejna ograja, ki državo ščiti pred migracijskimi pritiski v dolžini skoraj 200 kilometrov.”

Opozoril je, da je razprava o migracijah med nami že vrsto let, a to ne pomeni, da je izgubila aktualnost. Poleg tega bodo posledice vojne (npr. podražitve hrane) v prihodnjih mesecih po njegovi oceni prinesle še večji pritisk.

Po njegovih navedbah je Madžarska na svoji južni meji lani prijela 47.000 ilegalnih migrantov, letos pa 110.000, kar pomeni podvojitev števila nezakonitih vstopov, prav tako je zabeležila 92-odstotno povečanje prijetih tihotapcev ljudi.

Kakšno je trenutno stanje na področju migracij?

Aktualno stanje danes kaže povečano število prihodov migrantov glede na pretekla leta. V letošnjem letu do konca maja število prošenj za mednarodno zaščito glede na enako obdobje lani povečalo za 248 %. Leta 2021 je bila vložena 5.301 prošnja za mednarodno zaščito, letos do 31. maja pa že 3.023. Tudi lansko število vloženih prošenj pa je bilo 100 % višje glede na povprečje zadnjih petih let.

Med prosilci so lani prevladovali državljani Afganistana (teh je bilo 50 %), sledili so državljani Pakistana (9 %) in Irana (6 %), letos pa je še vedno največ prosilcev Afganistancev, sledijo državljani Kube in Pakistana.

Ker prosilci Slovenijo še vedno najpogosteje po prošnji za mednarodno zaščito zapustijo, je bilo lani 69 % vseh postopkov v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito ustavljenih, zaznali pa so tudi 200 % povečanje prošenj, pri katerih je bila za obravnavo pristojna druga država članica EU.

Letos se ta trend še krepi. Mednarodna zaščita (status begunca) je bila sicer lani priznana 17 osebam. Letos je bil do konca maja status begunca priznan 12 osebam, subsidiarna zaščita pa je bila priznana 50 osebam, med katerimi je bilo 47 državljanov Ukrajine.