Škofa Matjaž in Saje na TV Slovenija o "novem slogu" škofovanja ter odpovedi "klerikalni miselnosti"

Sinoči so na Radioteleviziji Slovenija v oddaji Sveto in svet gostili nova slovenska škofa, ki sta bila umeščena pred kratkim: celjskega Maksimilijana Matjaža, s katerim smo intervju opravili tudi na Domovini, in novomeškega Andreja Sajeta.

Oddajo so ambiciozno naslovili “Novi slog”, saj se ob njunem imenovanju in začetku sinode govori o tem, da moramo na novo izumiti način škofovanja in slog krščanskega življenja, da bo bolj primeren današnjemu času.

Spremembe in razmisleki, o katerih je bilo v oddaji govora, se dogajajo v okviru sinodalnega procesa, v katerega vstopa vesoljna Cerkev in od katerega škofa veliko pričakujeta. Kot je poudaril Saje, sinoda, v dobesednem prevodu skupna hoja, ne pomeni le, da skupaj razpravljamo, ampak da hodimo skupaj tudi duhovno pot – ne smemo se zadovoljiti le s kakšno “sociološko ugotovitvijo”.

In kako bo novi slog videti? Za vas smo zbrali ključne poudarke pogovora, ki bodo neposredno vplivali na slovensko Cerkev in življenje vernikov v prihodnosti.

Službe laikov

“Novi slog” bo prinesel večjo vključenost laikov v Cerkveno življenje. Za nova škofa je ključno, da duhovnike poslušata in njih same navdušujeta za poslušanje vernikov – čeprav se to v praksi izkaže za “zelo težko” delo. Nujno se je namreč odpovedati “klerikalni miselnosti”, zaradi katere se prepogosto zdi, da v Cerkvi odloča neka elita, posamezniki. Prezračiti je treba strukture in zagotoviti “boljšo pretočnost informacij”, ki prevečkrat ne pridejo od vrha do samih vernikov, kot sta opozorila škofa.

Konkretno bodo laiki po vzoru prakse na avstrijskem Koroškem prevzemali skrb za gospodarske zadeve v župnijah, za verouk in kateheze, skratka vse, kar ni nujno v domeni duhovnika. Po izkušnji škofa Sajeta so takšnih nalog, če so jim zaupane, zares veseli.

Obremenjujoče vzdrževanje cerkva

Današnja Slovenska cerkev se bo kmalu (v določeni meri) morala odpovedati skrbi za vzdrževanje verskih objektov, ki niso nujno potrebni. Mnoge cerkve in župnišča, ki so tako sakralni kot kulturni spomeniki, namreč bolj kot bogastvo postajajo breme, za njihovo obnavljanje pa duhovniki in verniki po župnijah porabijo preveč naporov. V skladu z vedno manjšim številom duhovnikov bo to bržkone prvo področje, ki ga bodo morali opustiti, saj za evangelizacijo ni ključno, je poudaril škof Matjaž. Glede očitkov o Cerkvenem bogastvu pa je Saje dodal, da ideal Cerkve ni, da “nič nima, ampak da to, kar ima, deli oz. porabi za svoje namene”.

Slovenske župnije prihodnosti bodo tesneje povezane. S spremembami v tej smeri je novi celjski škof že začel, odzivi pa so po njegovih besedah dobri. Cilj je, da so predvsem duhovniki, med katerimi je vse več starejših, bolj povezani in da lahko drug drugemu pomagajo. Tako denimo kmalu (oz. je že tako) ne bo več veljalo, da ima vsak župnik v svoji župniji svojo pripravo na prejem zakramentov, ampak bo to po več župnijah izvajal tisti duhovnik, ki je v tem dober.

Verouk naj učijo starši

Za versko vzgojo otrok bodo v večji meri skrbeli starši. Tudi Jezus otrok ni učil, ampak jih je le blagoslavljal, učil pa je starejše ljudi, je spomnil Saje. Tako je tudi pri verouku bolje, da je duhovnik tisti, ki znanje posreduje staršem, starši pa naprej otrokom, kot se je pogosto dogajalo v zadnjem času zaprtja javnega življenja. Po mnenju škofa gre za enega primerov, ko v sklopu pretresov ob pandemiji stare strukture odmirajo, da se rojevajo nove, boljše.

Janez Cerar sprejet v Celju

Pogovor se kajpada ni mogel izogniti vprašanju spolnih zlorab v Cerkvi. Voditelj je spomnil, da je msgr. Matjaž v svojo župnijo sprejel duhovnika Janeza Cerarja, ki je razkrival spolne zlorabe v vrstah lazaristov in bil zato obravnavan izrazito nenaklonjeno, živel brez prihodkov itd. Matjaž je pojasnil, da je imel s Cerarjem že prej povsem normalen kontakt, pomagal pa mu je iz običajnega “cerkvenega oz. medčloveškega čutenja”, da mu omogoči nek “normalen prostor za življenje in delovanje”.

Hkrati moramo na področju zlorab vedno bolj v smer “skrajne transparentnosti”. Nismo tukaj, da se “izživljamo nad preteklostjo”, ampak da priznamo napake in se krepimo, sta še povedala škofa.

Pogovor se je sklenil z odgovoroma na vprašanje, s kakšnim duhovnim kapitalom pastirja nastopata škofovsko službo. Msgr. Matjaž, biblicist, je poudaril predvsem kapital Božje besede, medtem ko je msgr. Saje dodal, da je kapital Cerkve predvsem njena vera in tradicija, to, kar ljudje živijo.