Seja o non-paperju: Logar opozicijo pozval k preseganju delitev, ko gre za evropske in zunanje interese Slovenije

Zajem slike dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Parlamentarna odbora za zunanje in evropske zadeve danes na skupni seji secirata zgodbo domnevnega non-paperja, o razdelitvi Bosne in Hercegovine. Po tem, ko zahteva po prekinitvi zaradi odsotnosti prdsednika vlade ni bila izglasovana, je zgodbo okrog nastajanja fantomskega non-paperja podrobno predstavil minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar.

Po videnem se zdi, da je edino, kar opozicija še lahko očita slovenskemu predsedniku vlade, da še ni stopil prednje in še »v živo« povedal, da z dokumentom nima nič, čeprav je to naredil na drugačen način.

Po videnem se vse bolj kaže, da bi se opozicija rada iz omenjene zgodbe na časten način umaknila, potem ko jim je spodletela še ena notranjepolitična zgodba, ki so jo, za ceno slovenskega ugleda in škode predsedovanju Svetu Evropske unije, odigrali na mednarodnem parketu. 

V začetku seje je njen predlagatelj Matjaž Nemec (SD) skušal doseči, da se seja prekine, saj se je ni udeležil predsednik vlade Janez Janša, ki je svoj izostanek opravičil s službenimi obveznostmi. Toda večina v odboru za zunanje in odboru za evropske zadeve odločila, da seje ne bodo prekinjali in jo bodo nadaljevali.

Matjaž Nemec je izpostavil, da je bil osrednji namen seje premierju Janši zastaviti tri vprašanja. Ta so: Ali se strinja z nespremenljivostjo meja Bosne in Hercegovine, ali je sodeloval pri nastanku ali distribuciji non-paper dokumenta in zakaj tega še ni kategorično zanikal. Nemec namreč ne verjame, da so stališča predsednika vlade v zunanji politiki enaka stališčem zunanjega ministrstva.

Ker seja ni bila prekinjena, je svoje videnje na problematiko podrobno in obširno predstavilo slovensko zunanje ministrstvo z ministrom dr. Anžetom Logarjem na čelu. Poslancu Nemcu pa je bilo svetovano, naj za pogovor s predsednikom vlade uporabi institut poslanskih vprašanj, ki so stalnica vsake redne seje državnega zbora.

Slovenska strategija do Zahodnega Balkana se ne spreminja


Jasno je bilo izpostavljeno, da se slovenska politika do Zahodnega Balkana ne spreminja ter da je stabilnost Slovenije v veliki meri odvisna tudi od stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Slovenija je tudi eden glavnih promotorjev evropske perspektive za to regijo, kljub temu da na evropskem parketu posebne motivacije za to ni zaznati. Prav za ta namen namerava Slovenija izkoristiti tudi prihajajoče predsedovanje Svetu Evropske unije.

Logar je v svojem uvodnem nagovoru poslance spomnil na sklep prav tega odbora, ki poziva k preseganju delitev na ravni koalicija-opozicija z aktivnim zavzemanjem na področju evropskih in zunanjih zadev. Nato smo lahko slišali celotno zgodbo nastanka obravnavane afere.

Zgodbo je v javnost lansiral bosanski medijski portal, ki je nastal leta 2020, podobno kot tudi slovenski portal, ki je vsebino domnevnega non-paperja kasneje tudi objavil. Objavo na bosanskem obskurnem portalu je nemudoma citirali slovenski mediji blizu opoziciji, ki pa so bili bistveno počasnejši pri povzemanju izjave predsednika republike Boruta Pahorja, ki je zadeve zanikal in zavrgel še isti dan.

Če bi res šlo za dokument, o katerem bi se govorilo v Evropi, bi ga objavili resni mediji


Da so pri zgodbi sodelovali slovenski akterji, bosanski portal Političko celo zapiše v svojem članku. Logar je prepričan, da gre za opozcijsko diverzantsko akcijo, kar dokazuje tudi dejstvo, da so še dneve po tem, ko so vsi relevantni deležniki zanikali obstoj dokumenta, sami še vedno razpravljali o njem in o tem obveščali strukture v Evropski uniji, do katerih so imeli dostop, denimo stranko evropskih liberalcev.

Logar je tudi prepričan, da če bi res šlo za dokument, o katerem se razpravlja vse od Bruslja do ameriškega State departmenta, bi se do njegove vsebine dokopali tudi resni in uveljavljeni Evropski mediji.

Logar v tem vidi ponovitev zgodbe iz leta 2008, ko je Slovenija Evropski uniji predsedovala prvič. Afera je namreč podobna aferi Washingtonske depeše, le da je tokrat še bistveno manj osnovana. Prepričan je tudi, da bomo, tako kot leta 2008 predsedovanje kljub tem polenom odlično izpeljali.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU: non-paper ni nobena tema

"Tega domnevnega dokumenta nisem prejel. Pravite, da je fantomski. Morda pa je fantom. Nisem ga videl. Sem pa slišal zanj," je visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell v Bruslju odgovoril na vprašanji, ali ta dokument po njegovem vedenju obstaja in, če obstaja, kdo ga je napisal. "To ni nobena tema," je še dodal.

Evropska perspektiva Balkana v interesu Slovenije in EU


Svoje stališče sta predstavila še urad predsednika republike, in predstavništvo Evropske komisije. Prvi poudarja, da sprememb meja na Balkanu po mirni poti ni mogoče doseči ter da predsednik ni bil seznanjen z nikakršno vsebino kakšnega takšnega dokumenta. Evropska komisija prav tako ni bila seznanjena z dokumentom, dodaja pa, da vidi Zahodni Balkan v Uniji.

Kot še opozarjajo, je obljuba Evropske perspektive pogojena z obljubo regije, da bo izvedla ustrezne reforme, kar pa se dogaja počasi, zato nekateri v Evropi izgubljajo zaupanje v sposobnost realizacije teh reform. Hkrati pa je priznala tudi, da se Evropa na dosežene rezultate  odziva s slabimi signali.

Hkrati pa dodaja, da so države Zahodnega Balkana že vključene v nekatere predloge komisije, kot sta Zeleni in digitalni prehod, pa investicije in okrevanje po pandemiji. Seznanjenost z dokumentom je zanikal tudi direktor SOVE, ki ne zaznava povečanega tveganja za varnost Slovenije zaradi te zgodbe, bi pa lahko do tega prišlo v primeru poglabljanja.

Kaj je Janša zanikal in česa ne?


Debata se je v glavnem vrtela okrog tega, kako in zakaj je ali ni in kako bi Janez Janša moral zanikati svojo vpletenost v nastanek tega dokumenta. Opozicija je prepričana, da Janša tega ni kategorično zanikal.

Logar na drugi strani odgovarja, da se Janša sproti odziva na obtožbe, ki letijo nadenj. Po njegovih besedah je logično, da je Pahor stopil pred kamere in zanikal, ker je bil neposredno izzvan. Janša pa se je po drugi strani sproti odzival na očitke. Na očitek, da je dokument nesel Charlesu Michelu se je odzval z navedbo dejstva, da se v tem času z njim sploh ni srečal. Na očitek, da je dokument nastal v povezavi s slovensko vlado je odgovoril s klicem članu predsedstva Bosne in Hercegovine Šefiku Đefiroviću, da dokument ne obstaja. V imenu vlade je zadevo obširno pojasnil tudi urad za komuniciranje. Logar je tako ocenil,  da opozicija išče dlako v jajcu.

KOMENTAR: Peter Merše
Boj proti Janši za vsako ceno, iz katerega bi se umaknili
Današnja seja jasno kaže, da je omenjena zgodba v Sloveniji namenjena političnemu obračunu z Janezom Janšo. Vprašanje pa ostaja, ali je bila sproducirana v Sloveniji ali pa so slovenski levičarji le padli na limanice drugih interesov na Balkanu in so odigrali le vlogo koristnih idiotov, kot je v pogovoru za Domovino namigoval dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar. Jasno je namreč, da ima Slovenija interes v stabilnosti držav na Balkanu in njihovemu priključevanju Evro-atlantskim integracijam, za kar tudi aktivno deluje. A hkrati dobiva različna polena pod noge, ker nekaterim to delovanje očitno ni v interesu. Ob tem, da se je v zgodbo, s pokritjem Janše, vključil tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, se vse bolj zdi, da je levemu polu zgodba ušla iz rok in se skušajo s čim manj škode iz nje umakniti, čeprav je jasno, da so bili oni tisti, ki so jo podpihovali. Zato zdaj iščejo dlako v jajcu pri zanikanju udeleženosti Janeza Janše ter tako branijo svojo čast. Vprašanje pa je, ali jim bo Janša naredil uslugo in še sam »kategorično« še enkrat zanikal obstoj dokumenta, ali bo počakal, da ga na majski seji to vprašajo poslanci. Če ga seveda sploh bodo želeli vprašati, ali pa bodo rajši poskrbeli, da se vprašanje čim hitreje umakne z dnevnega reda, predenj naredi njim samim še več škode. Že predlog prekinitve seje bi lahko razumeli tudi v tej luči. Na njihove rabote bi tako svetil kakšen žaromet manj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike