Sebastjan Kristovič za Siol o razlogih za nasilje v šolah ter hudem problemu zasvojenosti z zasloni
Ko se je pred kratkim pred odborom državnega zbora predstavil kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, je javnost ob njegovi izjavi, da načrtuje prenovo kurikuluma v smeri digitalizacije že v vrtcih, zastrigla z ušesi. O tem, ali je to res prava pot in kako bi se kazalo lotiti temeljite prenove vzgojno-izobraževalnega sistema, so se na portalu Siol pogovarjali s strokovnjakom na področju vzgoje Sebastjanom Kristovičem.
Izsek: "Vzrok za nasilje je ravno v permisivni vzgoji, ker na podlagi permisivne vzgoje otrok ne razvije moralne zavesti, občutka odgovornosti do drugega in solidarnosti. Velika težava sodobnega časa je, da so otroci neempatični. To pomeni, da otrok ne čuti drugega, mu je vseeno za drugega, torej ne doživlja bolečine drugega in se vede egocentrično. Permisivna vzgoja je zelo egocentrična, saj se že od zgodnjega obdobja vsi vrtijo okrog otroka in mu strežejo. Otrok na nezavedni ravni dobi informacijo, da so svet in ljudje okrog njega tukaj zaradi njega, ki je središče, epicenter sveta. Ljudi okoli sebe ne doživlja kot osebe, ampak kot neke objekte, ki služijo njemu, in to je izredno nevarno. Zaradi zaslonov se empatija ne more razviti, zasloni otroka ne naučijo čustvovati. Ustvarjajo se potlačena čustva, ki jih otrok regulira z nasiljem. Pojavljajo se izbruhi nasilja, ki je pogosto tudi pri odraslih ljudeh. Na tem mestu govorimo o zaslonih, kako ti vplivajo na razvoj možganov, in niti ne omenjamo vsebin, ki jih gledajo prek zaslonov."
Celoten intervju, vključno z videom, je dostopen na spletni strani portala Siol.
Izsek: "Vzrok za nasilje je ravno v permisivni vzgoji, ker na podlagi permisivne vzgoje otrok ne razvije moralne zavesti, občutka odgovornosti do drugega in solidarnosti. Velika težava sodobnega časa je, da so otroci neempatični. To pomeni, da otrok ne čuti drugega, mu je vseeno za drugega, torej ne doživlja bolečine drugega in se vede egocentrično. Permisivna vzgoja je zelo egocentrična, saj se že od zgodnjega obdobja vsi vrtijo okrog otroka in mu strežejo. Otrok na nezavedni ravni dobi informacijo, da so svet in ljudje okrog njega tukaj zaradi njega, ki je središče, epicenter sveta. Ljudi okoli sebe ne doživlja kot osebe, ampak kot neke objekte, ki služijo njemu, in to je izredno nevarno. Zaradi zaslonov se empatija ne more razviti, zasloni otroka ne naučijo čustvovati. Ustvarjajo se potlačena čustva, ki jih otrok regulira z nasiljem. Pojavljajo se izbruhi nasilja, ki je pogosto tudi pri odraslih ljudeh. Na tem mestu govorimo o zaslonih, kako ti vplivajo na razvoj možganov, in niti ne omenjamo vsebin, ki jih gledajo prek zaslonov."
Celoten intervju, vključno z videom, je dostopen na spletni strani portala Siol.
Povezani članki
Zadnje objave
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Ledeni plaz: kaj se je zares zgodilo na meji med Nepalom in Tibetom
27. 8. 2026 ob 20:11
Županja o ustavi za prvošolce: Tudi lipa ob rojstvu dobi pomen šele čez leta
27. 8. 2026 ob 19:34
Premier Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga
27. 8. 2026 ob 18:33
Ali so vse kulture enake? Tudi Kemi Badenoch pravi, da ne
27. 8. 2026 ob 16:56
Ekskluzivno za naročnike
Mala hidroelektrarna Puštal: kdo res ščiti javni interes pri Hudičevi brvi?
28. 8. 2026 ob 9:00
Ustava za prvošolce
28. 8. 2026 ob 6:00
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
1 komentar
Sola TOCKA PRELOMA Instrukcije ekonomskih predmetov
Starši so preveč obremenjeni s tekmovanjem za vsakdanji kruh, zato se nimajo časa in moči posvečati otrokom skozi dosledno strogo vzgojo. Raje pustijo, naj opravijo računalniški in telefonski zasloni vlogo pomožne "vzgoje". To se pozna vse do poznih študentskih let. Opažamo, da mnogi študentje "študirajo" le zaradi papirja in ne zato, ker bi hoteli znati. Nekateri pa tudi zaradi možnosti študentskega dela. Težava je po našem mnenju večplastna, sistemska, družbena.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.