Se po tridesetih letih v slovenske osnovne šole vrača srbščina?
Si predstavljate, da bi živeli v nasilnem zakonu in bi komaj čakali, da iz njega uidete na varno? Ko bi se to končno zgodilo, bi bili presrečni! Nato bi sledil šok: po tridesetih letih bi vaš nekdanji partner spet začel trkati na vrata v želji, da vstopi - z vsemi nekdanjimi pravicami vred. Bi vas postalo strah? Bi se vam že ob samem trkanju začela ježiti koža?
Verjetno, ni pa nujno. Sploh glede na dosegljive podatke, ki povedo, da se vsaka druga vrne nazaj v moževo nasilno naročje.
Kakršnakoli povezava med to žensko in med sodržavljani, ki so vedno bolj nostalgično zazrti v "stare, dobre čase" in bi želeli ponovno imeti čim več nekdanje Jugoslavije v takšni ali drugačni obliki na ozemlju samostojne, demokratične, neodvisne in evropsko usmerjene (vsaj na papirju) Slovenije, je namerna in čisto nič slučajna. Obujanje "ljubezni", ki smo se jo - vsaj upala sem tako - za vse večne čase znebili ob osamosvojitvi, mi ni čisto nič všeč. Sploh ob dejstvu, ker smo Slovenci sila ustrežljiv, labilen in hlapčevski narod, ki bi, za ljubi mir, jedli z roke vsem, ki bi si tega zaželeli.
Šele včeraj zjutraj sem slišala, da je naš premier, kot je sporočila njegova srbska kolegica Ana Brnabić, obljubil, da se bodo v Sloveniji od prihodnjega šolskega leta naprej, učenci v dvajsetih slovenskih osnovnih šolah spet začeli učiti srbski jezik. Mislila sem, da ne slišim prav! Pa saj proti srbščini, kot takšni nimam čisto nič!
Le namera je, žal, prebudila nič kaj prijetne spomine na čase, ko je bila srbohrvaščina eden od šolskih predmetov za številne povojne generacije. Našli so se celo učitelji, tako je povedal Janko B., ki so učencem "grozili", naj se čim bolj potrudijo, ker bodo slovenščino oblasti prej ali slej ukinile. Grožnje niso bile za lase privlečene! Oblastniki so brutalno prešli od besed k dejanjem z zamislijo o skupnih jedrih, ki se je, hvala Bogu, izjalovila. Tudi brez njih je imela slovenščina dolgo časa drugorazredno, zelo hlapčevsko mesto. Pa srbski jezik, kot takšen, niti ni bil kriv! Krivi so bili slovenski hrbti, ki so se do tal in slinasto upogibali pred tistimi, ki so ga govorili! Srbohrvaščina je bila uradni jezik v JLA, vrsto let tudi na televiziji. Celo sodni JLA postopki v Ljubljani so potekali v tujem jeziku. Danes bi temu rekli diskriminacija in poniževanje.
Spominjam se vrstnikov, številnih "janezov", ki so po nekaj mesecih služenja vojaškega roka prišli domov na prvi obisk. Ko si poslušal njihovo latovščino, se je zdelo, kot da so pozabili na materin jezik!
Ko me je zadnjič peljal eden od taksistov na Parmovo v Ljubljani, sva tistih deset minut kramljala vsak po svoje. »Drugi se trudijo s polomljeno srbščino, vi ne! Zakaj ne?« »Zato ne, ker sem enako ponosna na svoj materin jezik, kot ste vi na svojega!« sem mu odgovorila. »Malo je takšnih!« je pokomentiral, ko mi je pomahal v slovo.
V osnovni šoli sem imela veliko prijateljev - dopisovalcev. Katica je bila iz Osijeka, Mišo iz Beograda, Gordana iz okolice Sarajeva, Ivan iz Skopja ... Mnoga pisma hranim še danes. Prijateljstva so trajala leta in leta, z Gordano, ki se je skupaj z možem sredi osemdesetih let preselila na Gorenjsko, se še zmeraj pogosto vidiva in tudi slišiva. Pa veste, zakaj smo tako dolgo ohranjali stike?
Vam bom povedala: zato, ker so, kljub temu da smo bili še otroci, spoštovali mojo odločitev, da govorim po slovensko! Oni so pisali po svoje, jaz po svoje, nihče ni potreboval prevajalca! Z različnimi literarnimi prispevki sem sodelovala na natečajih pri časopisu za otroke, Dečje Novine iz Sarajeva. Čeprav me je naša luštna učiteljica srbohrvaščine, Habjanova nagovarjala, naj se potrudim in pišem v "njihovem jeziku", je nisem ubogala. Kljub temu sem pogosto dobivala nagrade, ena zadnjih je bila knjiga Čamac na reci Sej. Še danes jo hranim kot zelo drag spomin.
Ko me vprašajo, katera je moja najljubša knjiga, pravim, da je to Dnevnik srbske gospodinje. Ob prvi priložnosti sem to povedala tudi avtorici, Mirjani Bobić Mojsilovićevi, ko sem jo našla na Facebooku.
Morda bo ob tem, kar sem napisala, kdo rekel, da sem čudna in da imam dvojna merila. Češ, bereš njihove avtorje, družiš se z različnimi ljudmi, ki tam živijo ali so se tam rodili, protestiraš pa, da bi se tvoji vnuki učili srbščine v osnovni šoli.
Zelo se strinjam s Karin B., ki je zapisala:»Učitelji naj se raje bolj posvečajo slovenščini, ker jo zlasti otroci tujcev zelo slabo obvladajo. Če ministru za šolstvo ostaja denar v predalih, pa naj z njim zagotovi pomoč pri učenju in spoštuje sodbo Ustavnega sodišča, pa bomo vsi zadovoljni.«
Še nekaj moram dodati: ob tej novici mi niti ne bi šli lasje pokonci, če bi imeli na političnem parketu pokončne posameznike s hrbtenico, ki bi jim bila Slovenija na prvem mestu. Tako pa se zdi, da nam politična usoda že lep čas naplavlja prodane duše, ki so za nekaj judeževih kovancev pripravljene prodati vse, kar je v državi še kaj vrednega. Je materialnega že zmanjkalo, da so pristali tudi na to, zadnjo ponudbo sredi Beograda? Zanima me, za kakšno ceno?
Verjetno, ni pa nujno. Sploh glede na dosegljive podatke, ki povedo, da se vsaka druga vrne nazaj v moževo nasilno naročje.
Podcast komentarja Milene Miklavčič je na voljo na koncu prispevka.
Kakršnakoli povezava med to žensko in med sodržavljani, ki so vedno bolj nostalgično zazrti v "stare, dobre čase" in bi želeli ponovno imeti čim več nekdanje Jugoslavije v takšni ali drugačni obliki na ozemlju samostojne, demokratične, neodvisne in evropsko usmerjene (vsaj na papirju) Slovenije, je namerna in čisto nič slučajna. Obujanje "ljubezni", ki smo se jo - vsaj upala sem tako - za vse večne čase znebili ob osamosvojitvi, mi ni čisto nič všeč. Sploh ob dejstvu, ker smo Slovenci sila ustrežljiv, labilen in hlapčevski narod, ki bi, za ljubi mir, jedli z roke vsem, ki bi si tega zaželeli.
Šele včeraj zjutraj sem slišala, da je naš premier, kot je sporočila njegova srbska kolegica Ana Brnabić, obljubil, da se bodo v Sloveniji od prihodnjega šolskega leta naprej, učenci v dvajsetih slovenskih osnovnih šolah spet začeli učiti srbski jezik. Mislila sem, da ne slišim prav! Pa saj proti srbščini, kot takšni nimam čisto nič!
Poročanje srbskega medija rs.n1info.com o 5. skupni seji slovenske in srbske vlade (v srbskem jeziku): "Druga zahvalnost je na pokrenutoj mini Šengen inicijativi, koji bi trebalo da obezbedi ekonomski i svaki drugi napredak, treća za posetu Visokim Dečanima na Kosovu, a četvrta na pokrenutim razgovorima o učenju srpskog jezika u osnovnim školama u Sloveniji, što bi moglo da počne od sledećeg septembra", rekla je Brnabić.
Le namera je, žal, prebudila nič kaj prijetne spomine na čase, ko je bila srbohrvaščina eden od šolskih predmetov za številne povojne generacije. Našli so se celo učitelji, tako je povedal Janko B., ki so učencem "grozili", naj se čim bolj potrudijo, ker bodo slovenščino oblasti prej ali slej ukinile. Grožnje niso bile za lase privlečene! Oblastniki so brutalno prešli od besed k dejanjem z zamislijo o skupnih jedrih, ki se je, hvala Bogu, izjalovila. Tudi brez njih je imela slovenščina dolgo časa drugorazredno, zelo hlapčevsko mesto. Pa srbski jezik, kot takšen, niti ni bil kriv! Krivi so bili slovenski hrbti, ki so se do tal in slinasto upogibali pred tistimi, ki so ga govorili! Srbohrvaščina je bila uradni jezik v JLA, vrsto let tudi na televiziji. Celo sodni JLA postopki v Ljubljani so potekali v tujem jeziku. Danes bi temu rekli diskriminacija in poniževanje.
Namera je prebudila nič kaj prijetne spomine na čase, ko je bila srbohrvaščina eden od šolskih predmetov za številne povojne generacije.
Spominjam se vrstnikov, številnih "janezov", ki so po nekaj mesecih služenja vojaškega roka prišli domov na prvi obisk. Ko si poslušal njihovo latovščino, se je zdelo, kot da so pozabili na materin jezik!
Najprej slovenščina!
Ko me je zadnjič peljal eden od taksistov na Parmovo v Ljubljani, sva tistih deset minut kramljala vsak po svoje. »Drugi se trudijo s polomljeno srbščino, vi ne! Zakaj ne?« »Zato ne, ker sem enako ponosna na svoj materin jezik, kot ste vi na svojega!« sem mu odgovorila. »Malo je takšnih!« je pokomentiral, ko mi je pomahal v slovo.
V osnovni šoli sem imela veliko prijateljev - dopisovalcev. Katica je bila iz Osijeka, Mišo iz Beograda, Gordana iz okolice Sarajeva, Ivan iz Skopja ... Mnoga pisma hranim še danes. Prijateljstva so trajala leta in leta, z Gordano, ki se je skupaj z možem sredi osemdesetih let preselila na Gorenjsko, se še zmeraj pogosto vidiva in tudi slišiva. Pa veste, zakaj smo tako dolgo ohranjali stike?
Vam bom povedala: zato, ker so, kljub temu da smo bili še otroci, spoštovali mojo odločitev, da govorim po slovensko! Oni so pisali po svoje, jaz po svoje, nihče ni potreboval prevajalca! Z različnimi literarnimi prispevki sem sodelovala na natečajih pri časopisu za otroke, Dečje Novine iz Sarajeva. Čeprav me je naša luštna učiteljica srbohrvaščine, Habjanova nagovarjala, naj se potrudim in pišem v "njihovem jeziku", je nisem ubogala. Kljub temu sem pogosto dobivala nagrade, ena zadnjih je bila knjiga Čamac na reci Sej. Še danes jo hranim kot zelo drag spomin.
Ko me vprašajo, katera je moja najljubša knjiga, pravim, da je to Dnevnik srbske gospodinje. Ob prvi priložnosti sem to povedala tudi avtorici, Mirjani Bobić Mojsilovićevi, ko sem jo našla na Facebooku.
Morda bo ob tem, kar sem napisala, kdo rekel, da sem čudna in da imam dvojna merila. Češ, bereš njihove avtorje, družiš se z različnimi ljudmi, ki tam živijo ali so se tam rodili, protestiraš pa, da bi se tvoji vnuki učili srbščine v osnovni šoli.
Zelo se strinjam s Karin B., ki je zapisala:»Učitelji naj se raje bolj posvečajo slovenščini, ker jo zlasti otroci tujcev zelo slabo obvladajo. Če ministru za šolstvo ostaja denar v predalih, pa naj z njim zagotovi pomoč pri učenju in spoštuje sodbo Ustavnega sodišča, pa bomo vsi zadovoljni.«
Še nekaj moram dodati: ob tej novici mi niti ne bi šli lasje pokonci, če bi imeli na političnem parketu pokončne posameznike s hrbtenico, ki bi jim bila Slovenija na prvem mestu. Tako pa se zdi, da nam politična usoda že lep čas naplavlja prodane duše, ki so za nekaj judeževih kovancev pripravljene prodati vse, kar je v državi še kaj vrednega. Je materialnega že zmanjkalo, da so pristali tudi na to, zadnjo ponudbo sredi Beograda? Zanima me, za kakšno ceno?
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
20 komentarjev
biljan
K SRB bi dodal še šiptarščino/albanščino.
IgorP
Za malo slovenko in slovenskega cinika je pa ta portal v stilu:"Želeli ste, poslušajte!"
MEFISTO
Bereš Mladino? Torej si tudi ti daš duška.
GroKo
Torej srbščina je problem zato, ker smo bili nekaj časa pod srbsko "nadvlado" in Srbi v Ljubljani ne govorijo slovensko? Zakaj se torej učimo nemško ali italijansko ter z Nemci in Italijani v Sloveniji govorimo v njihovem jeziku, četudi so Nemci in Italijani med drugo svetovno vojno in tudi v času med obema vojnama delovali izrazito raznarodovalno in protislovensko? Zakaj torej za ene imeti drugačne vatle kot za druge?
In ne: Jugoslavije ni več. To je preteklo obdobje. Tako kot ni več nacistične Nemčije in fašistične Italije.
korosec.france
Dokazali so, da so rdeči oligarhi banda norih norcev, da so pa tolk fuknjeni, to pa ne!
MAAAAARŠ , sodrga ruskobalkanska!
IgorP
Milena Miklavčič je pa spet dvignila na noge desno kvazi pamet! Zagovarjajo Kraljevino Jugoslavijo, pa jim srbohrvaščina smrdi! Mi levi smo za Slovenijo in zato za slovenščino!! Desni pa bodite tiho, če so vam bližje vrednote A-O in Kraljevine Jugoslavije, kot pa socialistične Slovenije!!!! Zgodovine nobena politika ne more pretentati!!!
helena_3
"pa jim SRBOHRVAŠČINA smrdi!" Že dvakrat povedano v tej temi: srbohrvaščina je bila samo v YU. Obstaja srbščina, hrvaščina ... Res si se zataknil v enih drugih cajtih.
MEFISTO
Igor, prjatu razumni, komu pa še diši socialistična Slovenija? Morda tebi in stricu iz ozadja ter drugim grebatorjem v hramih, kjer denar svoj oltar ima.
MEFISTO
Če se še spomnite, je velik Slovenec jernej Kopitar dejal Vuku Stefanoviću Karadžiću, da je njegov narod še preveč zaostal, da bi razumel teoretične osnove jezikoslovja in mu svetoval, da naj pšejo, kakor govorijo (fonetično) in pri tem je ostalo.
In tega naprednega jezika naj bi se obvezno učili naši osnovnošolci!
Le kje ima pamet naša ljudska oblast!?
MEFISTO
Skupna seja srbske in slovenske vlade, kakšna maškerada ali komedija je to!?
Mar ne gre za dve vladi samostojnih in suverenih držav, ki nimata nikakršnih pristojnosti za odločanje na skupnih sejah njunih vlad.
Če si je vlada zaželela srbskega nabodala, naj gredo premier in ministri kot zasebni turisti na zabavo v Beograd.
Uradno pa naj Slovenija zahteva od Srbije:
- odškodnino za vojno škodo, ki jo je jugosrbska vojska povzročila leta 1991 v Sloveniji,
- odškodniono ali vrnitev slovenskega nepremičnega in premičnega premoženja v Sebiji, ki ga je Srbija zaplenila po razpadu Jugosrbije,
- odškodnino za večkratni srbski vdor v monetarni sistem Jugosrbije, ki je šel tudi na škodo Slovenije,
- odškodnino za vso izgubo, ki so jo pridelale slovenaske banke in podjetja na teritoriju Srbije, kamor so bile prisiljena vlagati in
- vso ostalo odškodnino za škodo,ki jo je utrpal v ali zaradi Srbije.
In še ena neumnost!
V Slovenija naj se ponovno uvede pouk srbskega jezika v osnovnih šolah, ker Srbija tako želi ali zahteva.
V zvez s tem se postavljajo najmanj sledeča vprašanja:
- Mar Slovenija ni več suverena in neodvisna država?
- Mar v Sloveniji ni več uradni jezik slovenščina?
- Je mar srbščina svetovni jezik?
- Mar ni bilo že dovolj hlapćevanja Srbiji in Srbom v obeh Srboslavijah?
- Sta mar tako malo vredna slovenski ponos in samozavedanje?
-Mar ni dovolj, da sta Slovenija in Srbija infiltrirali Srbe v vse pore slovenskega življenja brez recpročnosti?
- Je kdo sploh vprašal Slovence, če se sploh hočejo ali želijo učiti srbščino?
- In kaj bodo k temu rekli tu živeči muslimani (Bošnjaki, Šiptarji), če se bodo morali učiti jezika svojih krvosesov?
Nekdo je pač moral spregovorit naglas in zgolj po naključju je prišla vrsta na Slovenca kremenitega.
debela_berta
'Si predstavljate, da bi živeli v nasilnem zakonu in bi komaj čakali, da iz njega uidete na varno?'
Resno, a bolj debilne primerjave niste našli??
slovenc sm
Šarec ni sposoben opravljati državniških poslov. Dvomim da bi kaj takega resno mislil ampak verjetno je njegov način govora dal upanje nasprotni strani, ki je namig hitro izkoristila.
Zdaj bi moral slediti takoj ''napad'' novinarjev, da se izjasni glede tega. Ampak je tišina. Le zakaj? Ker je večina njih na enakem nivoju.
Problem Slovenije je na vseh področjih, da je stroka izrinjena iz vseh pomembnih vprašanj in služb. namesto njih so postavili na vodilne in odgovorne položaje razne ''hitre povzpetnike'', ki jih zanima samo lastna korist in čredni politični nagon za preživetje. Namreč v realnem sektorju za njih ni prostora.
APMMB2
VVejigor, obstoja celo hrvaščina, črnogorščina in celo bosanščina, vsaj tako trdijo ugledni akademiki .
vrednote
Dejan Steinbuch
@steinbuch
·
3h
Delavec iz Srbije se bo naučil slovensko. Tako kot se bo v Avstriji nemško in Italiji italijansko. Jugoslavije že skoraj 30 let ni več.
debela_berta
Ne, se ne bo. Bosanec tudi ne. Si mogoče kje videl kak tak primer? 'Glupi Slovenci znajo šta pričam', si mislijo in tulijo lepo bo srbsko še naprej...
Alojzij Pezdir
..."pokrenutim razgovorima o učenju srpskog jezika u osnovnim školama u Sloveniji, što bi moglo da počne od sledećeg septembra”, rekla je Brnabić."...
Glede na to, da srbsko-hrvaški jezik po razpadu SFRJ ne obstaja več in da imajo vse novoustanovljene države na ozemljih nekdaj skupne države FLRJ/SFRJ prepoznane in priznane različne nacionalne jezike z različnimi veljavnimi črkopisi, pisavami, pravopisi in slovničnimi pravili, bi bilo vsiljevanje zgolj srbskega knjižnega jezika in cirilice v slovenskih šolah več kot neprimerno ter diskriminatorno do ostalih jezikov, pisav in kultur narodov in nacij nekdanje skupne države.
Zastavlja se vprašanje:
kdo je pooblastil premiera Marjana Šarca in njegovo manjšinsko vlado RS za mednarodna dogovarjanja in celo morebitna sklepanja mednarodnih sporazumov o tako pomembnih in občutljivih kulturnih in jezikovnih vprašanjih; kdaj je o teh vprašanjih razpravljal Državni zbor RS kot najvišji zakonodajni organ ter ali se je do takih in podobnih kulturnih in jezikovnih vprašanj v svoji koalicijski pogodbi sploh kje jasno in nedvoumno opredelila vladajoča manjšinska koalicija levih in liberalnih strank (Šarčeve LMŠ, Židanove SD, Počivalškove SMC, Bratuškove SAB in Erjavčevega Desusa)?!
Ali je javno upiranje pokojnega slovenskega pesnika in politika Cirila Zlobca in nekdaj vplivnega Društva slovenskih pisateljev proti nekdaj zloslutnim "skupnim izobraževalnim jedrom v SFRJ" ter proti velikosrbskemu unitarizmu Miloševićevega tipa pozabljeno in pometeno "pod preprogo" nacionalno ter zgodovinsko brezbrižne in nekompetentne "nove" politike "novih obrazov"?
pozdrav
To je dokaz, da je s skupnim sejam srbske in slovenske vlade v Beogradu resnično ogrožena slovenska ustavna suverenost.
To je dokaz, da ne spoštujemo svojega slovenskega dostojanstva, ampak kažemo veliko hlapčevstvo, da imamo skupne seje vlad pri tistemu, ki nas je nekaj let nazaj vojaško napadel in nam hotel preprečiti slovensko samostojnost.
Ta pa nam danes dirigira, kaj moramo storiti, da bomo izgubili svojo suverenost.
Ronin
Srbija je Sloveniji omogočila današnjo samostojnost, saj je 2x rešila Slovenijo iz nemškega jarma. Malo spoštovanja bi lahko pokazala ta Slovenija. Srbija je že od nekdaj samostojna država in ni bila samo v času SFRJ, vse ostale države pa so ravno v SFRJ postale samostojne. Zgodovina se vedno ponavlja, samo upam da so se Srbi končno spametovali in da nikoli več nobenega "bratskega naroda" ne vlečejo več iz dreka, potem se pa boste vi hlapci spet jokali in prosili za pomoč.
APMMB2
Problem sloveskega šolstva je pred vsem v tem, da šolniki še vedno ne vedo, da je Slovenija samostojna in demokratčna.
Kljub temu, da mineva že trideset let od osamosvojitve in demokratizacije države, šolnikom še ni uspelo spremeniti učnega načrta.
Po učnem načrtu je Slovenija ševedno del bratskih jugoslovanskih narodov, ki jim načejuje tovariš Tito, ki se s prikjatelji Leninom in Stalinom bori za pravice delovnih ljudi.
Svobodo so Sloveniji prinesli partizani, ki so pregnali hudobne kapitaliste in kulake.
Pred tridesetimi leti pa je peščica nestrpnežev navidezno osvobodila Slovenijo, povzročila razdor med bratskimi narodi in uvedla kruti, izkoriščevalski kapitalizem, ki povzroča nešteto nevšečnosti. Pred vsem bedo med ljudmi, saj imamo sedaj 300.000 revežev, med tem, ko jih v Jugoslaviji ni bilo.
Kaj pa je Slovecem storiti?
Vrniti se v Jugoslavijo in ponovno obuditi bratsvo in enostnost. Za to potrebujemo znanje bratskega nam jezika in njegovo pisavo. S tem bomo tudi boj prijazni do ubogih priseljencev, ki se v Sloveniji ne znajdejo, saj se ne morejo izražati v maternem jeziku ( npr.: pička ti materna) in ne znajo prebrati napise nad trgovinami,vsaj tistimi ne, ki so napisani v sloveščni. Recimo Boby bar pa znajo.
V Sloveniji živi prbližno 250.000 tujcev v glavnem priseljencev iz nekdanje Jugoslavije. Ti niso manjšina. Če postanejo bo potrebno v vseh večjih mestih ustanosvit srbske šole. V Ljubljani štiri, v Mariboru tri, na Jesenicah, Vlenju, Kranju, Novem Mestu, morda v Muski Soboti in na obali: v Kopru dve, v izoli in Piranu po eno, pa v Sežani, Novi Gorici in Ajdovščini. Torej kar precej. In zaposliti bo potrenbno nekaj sto učiteljev, ki jih bomo uvozili pred vsem iz Republike Srbske. S tem bomo še bolj oplemenitili manjšino. Ljubljana bo še lepše , praktično najlepše srbsko mesto na svetu.
Sami pa se bom vračali na dopust iz tujine v prelepo Slovenijo, biser na južni strani alp.
VelikiRob
Sprašujem se, ali učenci danes dobijo kaj več kot mi v šolah? Ali so vzgojeni v svobodnem duhu, razgledani, da znajo misliti s svojo glavo? Ali so tehnično pismeni? Zelo verjetno je stanje tako kot nekdaj. Le rdečezvezdne proslave so zamenjali z podnebnimi protesti.
Šola mora otrokom dati vsaj osnovno izrazno pismenost. Sicer ti ljudje odrastejo, pridejo v podjetje in niso sposobni artikulirati niti preprostega mnenja, kaj še, da bi znali napisati razumljivo elektronsko sporočilo, ali tehnične zahteve.
Mislim, da je prav, da narod ob mejah zna jezik svojih sosedov. To povezuje. A najbolje je, da se interes in možnosti gradijo obojestransko na prostovoljni bazi, najbolje kar z druženjem ob skupnih prijetnih interesih. Imel sem nekaj italijanskih prijateljev. Ne samo, da sem se od njih naučil sporazumevanja. Danes vidim, da gremo v slabo, kar so mi oni desetletje prej pripovedovali in se mi tedaj ni zdelo mogoče, da tja kmalu pridemo tudi mi. Kar se pa tiče industrije je šlo že tako daleč, da s tujimi predstavnki govorimo skoraj izključno angleško. Čeprav sam z njimi rad spregovorim tudi po njihovo, pa tudi kakšen članek in knjigo še vedno zmorem prebrati. Brez tega se pozabi še tisto skromno znanje, ki si ga nekoč že imel.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.