Se lahko bojimo sovražnega govora ali zahtev po njegovem omejevanju?

Uredništvo

17. 2. 2016 ob 11:33
0 komentarjev

Slovenija

Včeraj je na odboru za notranje zadeve državnega zbora potekala širša razprava o sovražnem govoru, ki je po oceni predlagateljev (SMC, SD) in nekaterih nevladnih organizacij v porastu.

Po sedemurni razpravi so politiki in sodelujoči člani nevladnih organizacij enotno obsodili sovražni govor, a se hkrati niso poenotili, kaj točno sovražni govor sploh je.

Medtem ko levo nazorski razpravljalci želijo razširiti definicijo sovražnega govora ter povečati možnosti njegovega kazenskega pregona, se njihovi kolegi desnih nazorov predvsem bojijo, da so za tem poskusi omejevanja pravice do svobode izražanja ter zastraševanja in preganjanja drugače mislečih.

Za lažjo predstavo ali so tovrstni strahovi upravičeni, si poglejmo na primerih, kaj levo usmerjene nevladne organizacije pojmujejo pod sovražni govor.

Definicija sovražnega govora Sveta Evrope:

Mednarodna organizacija za promocijo človekovih pravic in demokracije Svet Evrope sovražni govor definira kot:
»vsako obliko izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z migrantskim ozadjem«.

Svet za sovražni govor pri Mirovnem inštitutu

Na tej definiciji in določbah ustave RS ter slovenske zakonodaje s področja enakega obravnavanja in prepovedi javnega izražanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, svoje sodbe o sovražnem govoru podaja tudi lani ustanovljeni Svet za odziv na sovražni govor pri Mirovnem inštitutu, ki ga vodi Nataša Pirc Musar.

Predstavnica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon ter Sveta za sovražni govor Metka Mencin Čeplak sta nastopili tudi v včerajšnji razpravi v državnem zboru.

Kogovšek Šalamonova je dejala, da sovražni govor zanje tisti govor, ki je usmerjen v skupine, ki nimajo družbene moči z namenom, da bi si jih podredil ali zatiral.

Po njenem mnenju je prag za preganjanje sovražnega govora v Sloveniji previsok in se v sodni praksi še zvišuje, tožilstvo pa po njenem očitnega sovražnega govora ne preganja.

Po besedah Metke Mencin Čeplak se pri Svetu za odziv na sovražni govor z močjo argumenta odzivajo na javne izraze sovražnosti, predvsem s strani nosilcev družbene moči.

Dosedanji odzivi Sveta za odziv na sovražni govor

Na podlagi selekcije predlogov, oziroma opozoril, ki jih lahko pošlje kdorkoli, se je Svet do sedaj izpostavil 24 primerov, v 23-tih je zaznal obliko sovražnega govora. Našteti so v spodnjem okvirčku.

kolumna Pavla Ferluge v Demokraciji, nastop poslanca SDS Zvonka Laha, spletna stran 24kul.si, spletna stran Bojkot.si, komentar Irene Vadnjal na NSi.si, na Odbor 2014, tvit Romana Vodeba, pozivi na družabnih omrežjih k pobijanju, tvit spletnega medija Glas Trebnje, Facebook skupina Slovenija zavaruj meje, kolumna Davida Črnčeca v Reporterju, Facebook profil Zmaga Jelinčiča, grafiti o beguncih, izjava Škofa Štumpfa, članek Antona Arka v župnijskem glasilu, kolumna Romana Vodeba na Radiu Evropa, blog Emila M. Pintarja, kolumna dr. Žige Turka, izjava Svetlane Makarovič, še enkrat grafiti, komentarji o beguncih na predlagam.vladi.si, napadi na ženske in napadi na novinarko Jeleno Aščić. V primeru obravnave izjave Slavoja Žižka so ocenili, da ne gre za sovražni govor.

Kot je razvidno, med zaznavami sovražnega govora s strani Sveta prevladujejo mediji in avtorji nazorsko desne usmeritve, mediji in avtorji, povezani s katoliško Cerkvijo, nasprotniki sprememb Zakona o zakonski zvezi, kritiki migrantske politike ter opozicijski poslanec. Med odzivi ni nobenega na račun nosilcev politične oblasti.

Primera Antona Arka in Svetlane Makarovič

Za razumevanje kriterijev, ki po mnenju Sveta opredeljujejo sovražni govor, si oglejmo dva primera.

Aktiven župljan šempetrske župnije v Ljubljani Anton Arko je v lokalnem glasilu objavil zapis z naslovom Ma sit sem tega referenduma.

Med njimi je zapisal naslednja, po oceni Sveta homofobna pojasnila: “lahko grem in glasujem PROTI posvajanju otrok v homoseksualne in lezbične pare, ker po predlaganem zakonu v primeru ženine in moje smrti mojih otrok ne bodo smeli posvojiti moji starši, ampak …”
ter: “zakon odpira vrata teoriji spola” in bodo v šolah otroke: “poučevali o istospolnih praksah in jih v cvetu mladosti prepričevali, da si sami lahko izberejo spol.”
In: “za zmago družine nad eksperimentalno homoseksualno skupnostjo bom vsak dan srečno molil k sveti družini in sv. Jožefu, varuhu družine”.

Kot ugotavljajo v Svetu za odziv na sovražni govor, Arko s tem: "bralke in bralce eksplicitno vabi, naj glasujejo proti in tudi “z božjo pomočjo” branijo vrednoto družine."
S svojim zapisom tako: "širi predsodke in stereotipe o LGBT skupnosti, ki vodijo v nadaljnjo diskriminacijo njenih pripadnikov in pripadnic."
Ter še, da avtorjeva homofobna pojasnila: "z nesprejemljivim zastraševanjem pozivajo, naj na referendumu zavrnejo zakonik in s tem istospolnim parom odrečejo enakopravnost."

Pisateljica Svetlana Makarovič je na knjižnem sejmu o udeležencih okrogle mize z naslovom Nova levica in krščanstvo izjavila: »Bolj kot jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas«

Svet za sovražni govor ugotavlja, da je: "izjava Svetlane Makarovič neprimeren in nesprejemljiv poskus diskvalifikacije nasprotnikov novele ZZZDR, čeprav le-ti odrekajo pravice družbeni manjšini, kar je prav tako povsem nesprejemljivo."

@peterstrovs @zzTurk Misliš Svet za sovražni odziv na govor?

— Aleš Golli (@AlesGolli) February 2, 2016

KOMENTAR: Uredništvo

Je kaj narobe z definicijo sovražnega govora ali s svetom za odziv nanj?

Kot sta v državnem zboru predstavnici Mirovnega inštituta in Sveta za odziv na sovražni govor posebej poudarili, definicija tega nujno vključuje dva elementa: da je usmerjen na skupine, ki nimajo družbene moči ter da ga izražajo predvsem nosilci družbene moči. Kakorkoli obračamo zgornjih 24 odzivov Sveta na domnevni sovražni govor, praktično nobeden ne ustreza navedenima kriterijema. Med "obtoženci" je nosilcem politične moči še najbližje zet Ljudmile Novak Anton Arko ob kakšnem nedeljskem družinskem kosilu. Srečni smo torej lahko, da živimo v državi, kjer politična oblast očitno ne predstavlja nobene grožnje za širjenje sovražnega govora in splošne nestrpnosti. Vsaj dokler je ta leva. Prav tako izpostavljena izvajanja v večini primerov niso usmerjena v skupine, ki nimajo družbene moči. Praksa zadnjih let namreč kaže, da za LGBT skupnostjo trdno stoji leva politika, ki je v Sloveniji pretežno na oblasti ter številne, z državnimi sredstvi močno podprte nevladne organizacije. Podobno velja tudi za migrante, za katerih zdravje, varnost, hrano, namestitev ter srečno pot na sever pozorno in brezplačno skrbi država, sredstva zanje pa velikodušno namenjamo davkoplačevalci. S to ugotovitvijo tovrstne podpore politične oblasti in nevladnih organizacij omenjenima družbenima skupinama ne problematiziramo, ampak zgolj navajamo objektivna dejstva. O vsebinskih kriterijih zgolj toliko: mnenje o tem ali je molitev k sveti družini in sv. Jožefu za "zmago družine nad eksperimentalno homoseksualno skupnostjo," izraz homofobnega sovražnega govora, ki ogroža družbene manjšine, si s kančkom zdrave pameti lahko ustvarite sami. Po drugi strani pa se mnogo bolj eklatantnen primer Svetlane Makarovič relativizira z legitimizacijo vzroka zanj. Glede na vse smo resnično lahko zaskrbljeni nad zahtevami, da tovrstna interpretacija sovražnega govora dobi legalno podlago za kazenski pregon.