Se bo EU širila vse do Kavkaza?

Že pred časom smo pisali, da je zunanjepolitična prioriteta slovenskega predsedstva Svetu EU delovanje na Zahodnem Balkanu, med drugim se je govorilo tudi o pripravi pogajalskega okvirja za pridružitev Albanije in Severne Makedonije Uniji. A vse kaže, da ima slednja še ambicioznejše načrte: na dolgi rok naj bi se družini evropskih držav pridružile še Ukrajina, Moldavija in Gruzija, EU pa ne skriva želje po vplivu na južni Kavkaz.

Dve predsednici in predsednik (Vladimir Zelenski iz Ukrajine, Maia Sandu iz Moldavije in Salome Zurabišvili iz Gruzije) so včeraj ob prisotnostu predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela v gruzijskem mestu Batumi podpisali izjavo o zavezanosti evropski prihodnosti. Zurabišvilijeva je ob tem povedala: "Imamo skupno preteklost, skupne izzive na področju suverenosti in ozemeljske celovitosti, varnosti in poskusov destabilizacije, ki prihajajo od zunaj in tudi s strani notranjih sil. Skupno pa nam je tudi to, da nočemo nazaj v preteklost. Pripravljeni in odločeni smo se bojevari za evropsko prihodnost."

Omenjene tri države so od leta 2008 sicer članice Vzhodnega partnerstva, skupine do nedavnega šestih nekdanjih sovjetskih republik; sodelujeta še Armenija in Azerbajdžan, predsednik Lukašenko pa je s svojo Belorusijo iniciativo zapustil, saj je bil deležen sankcij zaradi poneverjenih predsedniških volitev.

Iz partnerstva šestih je nastal t.i. "Trio" držav, ki si želijo evropsko usmerjene agende. Michel je napovedal tesnejše sodelovanje in uvedbo reform in dobrih praks v prihodnosti, ki bodo nekdanje sovjetske republike približale Bruslju: "Dobro vladanje je ključ do uspehov, ki jih lahko prinese liberalna demokracija," je povedal.

Povejmo, da so vse tri države sicer notranje globoko razdeljene; Ukrajina ima po izčrpavajoči vojni na svojem ozemlju trenutno dokaj latentni konflikt s separatisti Donbasa (Rusija je med vojni tudi priklljučila Krim), v Gruziji se nahajata nemirni Osetija in Abhazja, v času njene samostojnosti se je na njenih tleh poleg vojne zvrstilo tudi več državnih udarov, v Moldaviji pa je Pridnjestrska republika okupirana s strani ruske vojske.

Pred konferenco v Batumiju pa se je Michel mudil v Armeniji in Azerbajdžanu, kjer se je skušal uveljaviti kot mediator v konfliktu te muslimanske države s krščansko Armenijo. Spomnimo, v lanskem letu sta bili državi vpleteni v krvavo vojno v Gorskem Karabahu, ki se je začela z bliskovitim napadom Azerbajdžanskih sil (s podporo Turčije in Izraela) na armenska mesta.

Michel je ob obisku apeliral na "Skupino iz Minska" (Francija, Rusija in ZDA) naj v okviru OVSE začne z reševanjem postkonfliktnih izzivov. Poudaril je, da je EU pripravljena igrati vlogo poštenega posrednika med sprtima državama, predvsem na področju izmenjave zapornikov in reševanju problematike minskih polj, ponudil pa je tudi udeležbo evropskih opazovalcev pri reševanju konflikta.