Šarčevi izven parlamenta: demonstracija realne politične prihodnosti LMŠ

POSLUŠAJ ČLANEK
Včerajšnjo uspešno sabotažo redne majske seje parlamenta s strani leve opozicije je Marjan Šarec s svojimi poslanci nadgradil s teatralnim umikom iz parlamenta ter to pospremil s sporočilom, da se oni ne oklepajo svojih stolčkov. V ozadju je močno prizadevanje strank leve opozicije po čimprejšnjih predčasnih volitvah.

Šarčevi se namreč upravičeno bojijo, da se jim bi na rednih volitvah naslednje leto lahko zgodilo prav to, kar so včeraj demonstrirali pred kopico novinarjev in slovensko javnostjo.

Zajem slike Twitter LMŠ


Lista Marjana Šarca zadnje tedne z vse bolj radikalnimi prijemi nase uspešno vleče pozornost medijev in s tem javnosti. Na dan, ko so druge parlamentarne stranke (z izjemo LMŠ in Levice) pri predsedniku republike iskale možnosti za skupno pot iz epidemije, so v LMŠ napovedali predlog ustavne obtožbe predsednika vlade. Ker gre za najtežji politični institut, ki je na voljo poslancem - tako rekoč atomsko bombo med opozicijskimi orožji, saj ta premierja obtožuje neposredne kršitve ustave, so solistično akcijo v ostalih strankah leve opozicije sprejeli s skepso in javnim negodovanjem. Kasneje jim ni preostalo drugega, kot da se pridružijo in pri tem vsak pristavi še svoj piskrček obtožb na račun Janše.

Še ena takšnih potez je bila napoved obstrukcije delovanja parlamenta po tem, ko koalicija ni sprejela predloga opozicije (nepovezanih poslancev) po novi porazdelitvi mest v odborih, ki bi bila izrazito v opozicijsko prid. Šarec in vodja poslancev Golubović sta napovedala nesodelovanje na zasedanjih parlamenta in delovnih teles, razen v primeru interpelacij in seveda predloga ustavne obtožbe.

A tokrat LMŠ-ju niso sledili, odločitev so označili za taktično napako in s tem Šarca pustili na čistini. Zdaj vidimo, da so v LMŠ-ju idejo o obstrukciji de facto in po tihem že opustili (čeprav jo navzven še vedno zagovarjajo), saj če bi se je držali, opozicija v ponedeljek ne bi imela glasov za zminiranje redne parlamentarne seje.

Šarčev na koroški televiziji: normalna demokracija je, ko smo na oblasti mi


Dober vpogled v trenutno razmišljanje in stanje duha v Šarčevi stranki je dal za resnega politika sila neobičajen Šarčev nastop na Regionalni koroški televiziji (KOR), kjer je med drugim predsednika republike primerjal z "napol kuhanim pudingom".

Bivši premier je trenutno destruktivno početje svoje stranke pojasnjeval z besedami, da to pač diktirajo trenutne razmere: "Ko te vlade ne bo več, ko bomo imeli spet normalno demokracijo, se bomo pa spet normalno, v navednicah, kulturno vedli," je med drugim dejal.

V razlago svojega početja je vpletel tudi krščanstvo, češ, da "saj smo neke vrste kristjani, ne sicer taki, kot bi morali biti, nam še veliko manjka do svetništva," ampak po njegovem logika levega in desnega lica nista dobra za narod, saj "v zgodovini človeštva in zgodovini Slovenije z mehkužništvom nisi prišel daleč". Dodal je še, da je zdaj pač tak čas, oziroma "ni čas za debatiranje in neko kvazi konstruktivnost". 

Ob njegovem nastopu so nekateri spomnili na hvalospeve Miše Molk, ki jih je takratnemu premierju Šarcu pela v osrednjem TV dnevniku, iz časa, ko nacionalka svojega poslanstva še ni prepoznavala v kritičnem odnosu do politične opcije na oblasti.

Da je: »sposoben«, »razgledan«, »strog sam do sebe«, »nezamerljiv« …ga je takrat v pogovoru z voditeljico TV Dnevnika opisala Molkova


Najbolj agresivna opozicija do zdaj


Kot smo pisali v marčevskem članku, LMŠ in celotna leva opozicija po pogostosti uporabe opozicijskih mehanizmov za rušenje oblasti podirata vse rekorde. Pet vloženih interpelacij v prvem letu vlade je izenačitev rekorda iz mandata 2013-2014, ko je pet interpelacij prav tako doživela ekipa Alenke Bratušek. Če pa k temu dodamo še predlog konstruktivne nezaupnice in ustavne obtožbe predsednika vlade, se na vrhu aktualna leva opozicija znajde sama.

Znotraj te pa še posebej izstopa ravno LMŠ, ki je v prvem letu v opoziciji vložila 3 interpelacije ter še predlog ustavne obtožbe, kar je, preračunano na leto mandata, skoraj trikrat toliko, kot je letno povprečje SDS kadar je v opoziciji, pri čemer se te stranke drži sloves izjemno agresivne in destruktivne opozicije.



Rejtingi LMŠ-ju nezadržno padajo


V tovrstnih početjih ter sobotnih pisanjih Marjana Šarca na Facebooku je prepoznati določeno nervozo, zaradi katere naj bi svojega predsednika k temu, naj s tovrstnim početjem preneha, po pisanju Bojana Požarja pozivali tudi nekateri znotraj LMŠ. Med temi naj bi bili tudi poslanci Jani Möderndorfer, podpredsednica državnega zbora Tina Heferle ter vodja poslanske skupine, Brane Golubović.

Skrb glavnih politikov LMŠ-ja je nedvomno na mestu, saj stranka vse od sestopa z oblasti javnomnenjsko izgublja. V dobrem letu opozicije se jim je podpora prepolovila, padanju pa še vedno ni videti konca.

Med poznavalci politike v Sloveniji prevladuje ocena, da bi usodo Šarca in njegove liste dokončno zapečatila napovedujoča se nova politična stranka levo od sredine, na čelo katere si po neuspelem prepričevanju Aleksandra Čeferina strategi iz ozadja želijo umestiti Tomaža Vesela.



KOMENTAR: Rok Čakš
Marjan Šarec izgublja živce in to z dobrim razlogom
Voz Liste Marjana Šarca, še ene ad hoc združbe, namesto vrednot in programa utemeljene na imenu njenega nosilca, drvi navzdol in od tod več kot očitna nervoza, ki jo razkrivajo dejanja njenega šefa. Na volitve se jim izjemno mudi, saj prej kor bi  se te zgodile, več bi bilo upanja, da se nekako vendarle obdržijo na slovenskem političnem prostoru dlje kot en sam mandat. Njihove predhodnice - Pozitivna Slovenija, (pogojno) Stranka Alenke Bratušek in Stranka Mira Cerarja, so namreč že v prvem mandatu drastično izgubile podporo, a so obstale, saj so imele večjo štartno zalogo volilne podpore, kot jo ima sedaj LMŠ. Tudi po tej se namreč napoveduje scenarij po ponovitvi že dodobra zguljene formule o vedno novi stranki na levi za nove volitve in v trenutku, ko bi ta nastopila z vso podporo stricev in dominantnih medijev, bi bilo po eni strani konec upov Tanje Fajon po premierskem položaju in po drugi strani konec upov za politično preživetje tako Šarčeve kot Bratuškove politične združbe. Vsi ti se prav tako bojijo postcovidnega okrevanja države, ki bi rejtinge dvignile aktualni oblasti, zato delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi jo spodnesle na način, ki bi pripeljal do predčasnih volitev. V tem si, v njim naklonjenem medijskem okolju, lahko privoščijo tudi sabotažo redne seje državnega zbora - kajti če bi kaj takega v svojih opozicijskih dneh storila SDS, bi bila tarča ostre medijske kritike in očitkov o destruktivnosti. LMŠ le-te ni deležna, zato ne čudi, da Šarčevi, da bi nase pritegnili vsaj nekaj pozornosti, v obupu in paniki vlečejo vedno bolj ekstremne in nepremišljene politične poteze. Zadnja je bila ta s selitvijo sedežev na ploščad pred državnim zborom, s čemer pa so, nehote, simbolizirali tudi svojo najverjetnejšo politično prihodnost. Selitvi iz parlamenta na ulico se bodo, sploh če bomo dočakali redni konec tega parlamentarnega sklica in pojav še ene nove stranke levo od sredine, izjemno težko izognili.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30