Šarec ruši vse rekorde rušenja oblasti

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Opozicijska stranka so šele dobro leto dni, pa so kot nosilci vložili že tri interpelacije, sodelovali še pri dveh, povrh še pri predlogu konstruktivne nezaupnice ter zdaj napovedujejo še ustavno obtožbo predsednika vlade. LMŠ s tem, glede na čas v politiki, postaja najbolj agresivna politična stranka v slovenski demokratični zgodovini, enako pa po tej bilanci velja za obstoječo levo opozicijo v celoti. 

Pri uporabi vseh razpoložljivih sredstev za rušenje oblasti okoliščine največje zdravstvene krize zadnjega stoletja niso ovira. 

Predlog ustavne obtožbe proti Janezu Janši je spisan na 16. straneh in bo vložen "čim prej", pravi odstopljeni predhodnik sedanjega premierja, Marjan Šarec. V LMŠ so prepričani, da je Janša kršil ustavo, ker ministrstvo za zdravje decembra lani ni izkoristilo možnosti, da ob 7 milijonih različnih enot cepiva naroči še dodatnih 500 tisoč odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech. Ta bi po Šarčevem prepričanju prišla prej kot ostala (do konca junija) in bi »posledično bilo manj gospodarske škode in osebnih tragedij,« je povedal v intervjuju za Svet24.si.

Kršitev ustave Šarec vidi tudi v "napadu na STA, na tožilstvo in vladnih zlorabah pri nabavi zaščitne opreme."

"Ustavna obtožba zoper predsednika vlade je (za razliko od interpelacij op. a.) bistveno ostrejše orodje, saj na koncu odloči Ustavno sodišče in zato je manj politično in bolj pravno orodje. Je spisana in bo vložena," je zapisal na Facebooku

Druge stranke opozicije so po prvih odzivih še zadržane ob novi Šarčevi samosvoji in neusklajeni politični potezi. Tanja Fajon je za petkovo oddajo 24ur zvečer dejala, da je mehanizem ustavne obtožbe zelo resen, oziroma najmočnejši instrument, ki ga lahko v državnem zboru uporabi opozicija. V začetku tedna bo jasno, če se bo Šarcu pridružil še kdo, a v LMŠ lahko predlog ustavne obtožbe predsednika vlade vložijo tudi sami, saj za to zadostuje 10 poslanskih podpisov.

Še nikoli toliko napadov na vlado iz opozicijskih vrst


Če se je v sodobni slovenski politični zgodovini do sedaj SDS držal sloves izjemno agresivne opozicije, sedaj (v časovno primerljivem obdobju) LMŠ in pravzaprav celotna leva opozicija rušita vse rekorde kar se tiče uporabe opozicijskih mehanizmov za rušenje oblasti. Pet vloženih interpelacij v prvem letu vlade je izenačitev rekorda iz mandata 2013-2014, ko je pet interpelacij prav tako doživela ekipa Alenke Bratušek. Če pa k temu dodamo še predlog konstruktivne nezaupnice in zdaj napovedane ustavne obtožbe predsednika vlade, se na vrhu aktualna leva opozicija znajde sama.

Med vsemi preostalimi dvanajstimi vladnimi ekipami je samo še 2. Janševa vlada doživela 2 interpelaciji v prvem letu vladanja (minister za notranje zadeve Vinko Gorenak ter minister za izobraževanje Žiga Turk), vse druge pa eno ali nobene.

Od leta 2000 naprej je SDS v opoziciji preživela 14 let kot opozicijska stranka in v tem času (kot nosilka) vložila 17 interpelacij, kar pomeni 1,2 interpelaciji na leto. Socialni demokrati so v tem obdobju v opoziciji preživeli 6 let in (kot nosilci) vložili 3 interpelacije, torej 0,5 na leto. Prav toliko interpelacij pa je v svojem opozicijskem letu vložila tudi LMŠ, torej skoraj trikrat toliko, kot je opozicijsko povprečje SDS. Levica in NSi sta se v svojih opozicijskih letih kot nosilki prvo-podpisali vsaka pod 2 interpelaciji. Nobena od teh interpelacij ni bila uspešna.

Mnogo redkejša je uporaba instituta ustavne obtožbe - ta mora biti utemeljen z očitkom o kršitvi Ustave ali hujše kršitve zakonov, storjene pri opravljanju funkcije. Slovenska parlamentarna zgodovina je do sedaj doživela štiri predloge ustavnih obtožb - tri predsednika vlade in eno predsednika republike. Vse štiri je vložila SDS - 1998 proti Janezu Drnovšku zaradi sklenitve tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom, leta 2010 proti predsedniku republike Danilu Türku, ker naj bi z dodelitvijo odlikovanja nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu kršil ustavo, leta 2018 proti Miru Cerarju zaradi zlorabe položaja pri posredovanju v korist sirskega begunca Ahmada Schamija in leta 2020 proti Marjanu Šarcu zaradi neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča o financiranju javnega programa v zasebnih osnovnih šolah.

Noben od predlogov ustavne obtožbe v državnem zboru ni dobil potrebnih 46 glasov, kar bi pomenilo, da zakonodajna veja oblasti predsednika vlade ali države kršitve ustave obtoži pred ustavnim sodiščem. To mu nato bodisi z dvotretjinsko večino ustavnih sodnikov odvzame funkcijo ali ga oprosti z navadno večino.

KOMENTAR: Rok Čakš
Odpisani Šarec izgublja tla pod nogami in drvi v samoizolacijo
Dobro leto na oblasti in eno leto v opoziciji - to je vsa parlamentarna zgodovina četrte v seriji hitrih instant strank z voditeljem v imenu, ki so levo od sredine v zadnjem desetletju skušale zamenjati nekdanjo LDS. A tudi Šarčevim se dogaja enako kot predhodnicam - hiter osip podpore v javnem mnenju, še posebej po sestopu z oblasti. Negativen trend javnomnenjskih anket je neizprosen, hkrati pa obratno sorazmeren z naraščanjem agresivnosti te stranke. Iz ozadij leve scene se sliši, da je na tekočem traku že nov strankarski produkt, kar lahko pomeni le eno, da je tudi Šarec naslednji v vrsti odpisanih. Njegove zadnje poteze zato lahko razumemo kot kriki iz obupa - opozarjanje, da je še tu, da obstaja in ne pristaja na odpis. In ker se ga sliši vse manj, je njegovo vpitje vse glasnejše, ojačevalci pa vse bolj ekstremni - zdaj je posegel celo po najtežjem, rezerviranem za redke posebne priložnosti - ustavni obtožbi; kot da bi se s topom spravljal na komarja. Sicer ve, da ga zadeti ne more, a je zadovoljen z upanjem, da bo vsaj močno počilo. Šarcu je seveda jasno, da premier Janša vsemu navkljub ne krši ustave. A tu ne gre za Janšo, temveč za njega samega, za njegovo preživetje, njegovih 15 minut pozornosti, ki so za nekdanjega carja, Luko Dončića slovenske politike, vse bolj redke. A usoda ni le v njegovih rokah - zdaj je priložnost, da se od tekmeca na levi pomembneje odbijejo Socialni demokrati. Šarčevi so jim za to ponudili odlični priložnosti - prvo s politično neumno potezo ignoriranja vabil predsednika republike politiki k skupnem pristopu reševanja krize. In drugo zdaj, ko tvega nadaljnjo samoizolacijo s pretiranim predlogom ustavne obtožbe. Ali bodo Socialni demokrati prepoznali še drugo priložnost, da Šarca potisnejo v osamo in irelevantnost, bo znano kmalu. Oklevajoč pristop Tanje Fajon nakazuje, da o tem resno razmišljajo. Prav mogoče je, da se na tej točki lomi razmerje moči na levem polu. Če bodo v SD-ju stopili na zavoro z obrazložitvijo, da je ustavna obtožba vendarle preresna stvar, da bi z njo kar tako opletali, bi naredili še drugo razliko tako do Šarca kot tekmecev na radikalni levi - pričakovati namreč je, da bo Levica pristopila. Kaj nagrajujejo volivci, pa je dovolj pogledati strategijo Pahorjevih izpred dobrega desetletja. Navsezadnje se to že nakazuje tudi v zadnjih javnomnenjskih raziskavah.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov
  • 09. 11. 2023
Afera ministrice Švarc Pipanove s podrtijo na Litijski 51 kaže vse posledice brutalnega padca kvalitete vladanja levice po načelu "samo, da je naš''
  • 21. 01. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja