Opozicijska stranka so šele dobro leto dni, pa so kot nosilci vložili že tri interpelacije, sodelovali še pri dveh, povrh še pri predlogu konstruktivne nezaupnice ter zdaj napovedujejo še ustavno obtožbo predsednika vlade. LMŠ s tem, glede na čas v politiki, postaja najbolj agresivna politična stranka v slovenski demokratični zgodovini, enako pa po tej bilanci velja za obstoječo levo opozicijo v celoti.
Pri uporabi vseh razpoložljivih sredstev za rušenje oblasti okoliščine največje zdravstvene krize zadnjega stoletja niso ovira.
Predlog ustavne obtožbe proti Janezu Janši je spisan na 16. straneh in bo vložen “čim prej”, pravi odstopljeni predhodnik sedanjega premierja, Marjan Šarec. V LMŠ so prepričani, da je Janša kršil ustavo, ker ministrstvo za zdravje decembra lani ni izkoristilo možnosti, da ob 7 milijonih različnih enot cepiva naroči še dodatnih 500 tisoč odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech. Ta bi po Šarčevem prepričanju prišla prej kot ostala (do konca junija) in bi »posledično bilo manj gospodarske škode in osebnih tragedij,« je povedal v intervjuju za Svet24.si.
Kršitev ustave Šarec vidi tudi v “napadu na STA, na tožilstvo in vladnih zlorabah pri nabavi zaščitne opreme.”
“Ustavna obtožba zoper predsednika vlade je (za razliko od interpelacij op. a.) bistveno ostrejše orodje, saj na koncu odloči Ustavno sodišče in zato je manj politično in bolj pravno orodje. Je spisana in bo vložena,” je zapisal na Facebooku
Druge stranke opozicije so po prvih odzivih še zadržane ob novi Šarčevi samosvoji in neusklajeni politični potezi. Tanja Fajon je za petkovo oddajo 24ur zvečer dejala, da je mehanizem ustavne obtožbe zelo resen, oziroma najmočnejši instrument, ki ga lahko v državnem zboru uporabi opozicija. V začetku tedna bo jasno, če se bo Šarcu pridružil še kdo, a v LMŠ lahko predlog ustavne obtožbe predsednika vlade vložijo tudi sami, saj za to zadostuje 10 poslanskih podpisov.
Še nikoli toliko napadov na vlado iz opozicijskih vrst
Če se je v sodobni slovenski politični zgodovini do sedaj SDS držal sloves izjemno agresivne opozicije, sedaj (v časovno primerljivem obdobju) LMŠ in pravzaprav celotna leva opozicija rušita vse rekorde kar se tiče uporabe opozicijskih mehanizmov za rušenje oblasti. Pet vloženih interpelacij v prvem letu vlade je izenačitev rekorda iz mandata 2013-2014, ko je pet interpelacij prav tako doživela ekipa Alenke Bratušek. Če pa k temu dodamo še predlog konstruktivne nezaupnice in zdaj napovedane ustavne obtožbe predsednika vlade, se na vrhu aktualna leva opozicija znajde sama.
Med vsemi preostalimi dvanajstimi vladnimi ekipami je samo še 2. Janševa vlada doživela 2 interpelaciji v prvem letu vladanja (minister za notranje zadeve Vinko Gorenak ter minister za izobraževanje Žiga Turk), vse druge pa eno ali nobene.
Od leta 2000 naprej je SDS v opoziciji preživela 14 let kot opozicijska stranka in v tem času (kot nosilka) vložila 17 interpelacij, kar pomeni 1,2 interpelaciji na leto. Socialni demokrati so v tem obdobju v opoziciji preživeli 6 let in (kot nosilci) vložili 3 interpelacije, torej 0,5 na leto. Prav toliko interpelacij pa je v svojem opozicijskem letu vložila tudi LMŠ, torej skoraj trikrat toliko, kot je opozicijsko povprečje SDS. Levica in NSi sta se v svojih opozicijskih letih kot nosilki prvo-podpisali vsaka pod 2 interpelaciji. Nobena od teh interpelacij ni bila uspešna.
Mnogo redkejša je uporaba instituta ustavne obtožbe – ta mora biti utemeljen z očitkom o kršitvi Ustave ali hujše kršitve zakonov, storjene pri opravljanju funkcije. Slovenska parlamentarna zgodovina je do sedaj doživela štiri predloge ustavnih obtožb – tri predsednika vlade in eno predsednika republike. Vse štiri je vložila SDS – 1998 proti Janezu Drnovšku zaradi sklenitve tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom, leta 2010 proti predsedniku republike Danilu Türku, ker naj bi z dodelitvijo odlikovanja nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu kršil ustavo, leta 2018 proti Miru Cerarju zaradi zlorabe položaja pri posredovanju v korist sirskega begunca Ahmada Schamija in leta 2020 proti Marjanu Šarcu zaradi neizpolnjene odločbe ustavnega sodišča o financiranju javnega programa v zasebnih osnovnih šolah.
Noben od predlogov ustavne obtožbe v državnem zboru ni dobil potrebnih 46 glasov, kar bi pomenilo, da zakonodajna veja oblasti predsednika vlade ali države kršitve ustave obtoži pred ustavnim sodiščem. To mu nato bodisi z dvotretjinsko večino ustavnih sodnikov odvzame funkcijo ali ga oprosti z navadno večino.
A tudi Šarčevim se dogaja enako kot predhodnicam – hiter osip podpore v javnem mnenju, še posebej po sestopu z oblasti. Negativen trend javnomnenjskih anket je neizprosen, hkrati pa obratno sorazmeren z naraščanjem agresivnosti te stranke. Iz ozadij leve scene se sliši, da je na tekočem traku že nov strankarski produkt, kar lahko pomeni le eno, da je tudi Šarec naslednji v vrsti odpisanih.
Njegove zadnje poteze zato lahko razumemo kot kriki iz obupa – opozarjanje, da je še tu, da obstaja in ne pristaja na odpis. In ker se ga sliši vse manj, je njegovo vpitje vse glasnejše, ojačevalci pa vse bolj ekstremni – zdaj je posegel celo po najtežjem, rezerviranem za redke posebne priložnosti – ustavni obtožbi; kot da bi se s topom spravljal na komarja. Sicer ve, da ga zadeti ne more, a je zadovoljen z upanjem, da bo vsaj močno počilo.
Šarcu je seveda jasno, da premier Janša vsemu navkljub ne krši ustave. A tu ne gre za Janšo, temveč za njega samega, za njegovo preživetje, njegovih 15 minut pozornosti, ki so za nekdanjega carja, Luko Dončića slovenske politike, vse bolj redke.
A usoda ni le v njegovih rokah – zdaj je priložnost, da se od tekmeca na levi pomembneje odbijejo Socialni demokrati. Šarčevi so jim za to ponudili odlični priložnosti – prvo s politično neumno potezo ignoriranja vabil predsednika republike politiki k skupnem pristopu reševanja krize. In drugo zdaj, ko tvega nadaljnjo samoizolacijo s pretiranim predlogom ustavne obtožbe.
Ali bodo Socialni demokrati prepoznali še drugo priložnost, da Šarca potisnejo v osamo in irelevantnost, bo znano kmalu. Oklevajoč pristop Tanje Fajon nakazuje, da o tem resno razmišljajo. Prav mogoče je, da se na tej točki lomi razmerje moči na levem polu. Če bodo v SD-ju stopili na zavoro z obrazložitvijo, da je ustavna obtožba vendarle preresna stvar, da bi z njo kar tako opletali, bi naredili še drugo razliko tako do Šarca kot tekmecev na radikalni levi – pričakovati namreč je, da bo Levica pristopila.
Kaj nagrajujejo volivci, pa je dovolj pogledati strategijo Pahorjevih izpred dobrega desetletja. Navsezadnje se to že nakazuje tudi v zadnjih javnomnenjskih raziskavah.
Prvaki vseh prvakov pri vlaganju interpelacij so v SDS! To bi avtor lahko vedel, če se je že odločil za to temo!
17,ker članka nisi prebral,samo žnaraš!
Šarec je na smrt razžaljen,ker je odstopil.
Ko komediant postane karikatura…
Upam, da bodo volitve čez leto in pol tega Sharetza dokončno odplavile. Ljudmila ga bo seveda podprla…
Interpelacija ima smisel, če predlagatelj postreže z napakami interpeliranca. Tudi če interpelcija ni uspešna, se lahko šteje za uspeh že predstavitev napak, ki jih je interpeliranec zagrešil.
Seveda pa je pravo nasprotje, neuspeh interpelacije, ki se loti uspešnega ministra, ki mu ne more očitati nič takšnega, kar bi ga ožigosalo in interpelacije ponavlja zlajnane napade medijev, potem je takšna interpelacija neuspešna. Tudi interpelirance morajo predlagatelji skrbno izbirati. Eni interpeliranci so leseni, nekomukativni. Takšnih se je lahko lotiti. Drugi so uspešni govorniki, spretni, karizmatični. Takšnih se je potrebno lotiti s posebno pripravljanostjo, sicer se interpelacija pretvori v popolni neuspeh.
Očitno je opozicija v zadregi, saj vlgaga interpelacije kar po vrsti, ne glede na to, ali si interpeliranec interpelacijo zasluži, ali ne.
Ko pa si interpelacije sledijo ena za drugo in so izčrpane vse nepravilnosti vlade in ministrov, potem postane interpelacija kontraproduktivna in škodi pred vsem pobudnikom interpelacije.
Ko je konstruktivni nezaupnici sledila interpelacija ministrice Kustećeve, se je že opazila zadrega, saj je bil bazen zbadljivk, očitkov in alarmantnih napak že izčrpan in je šlo samo še za utrujanje interpelirane žrtve. Naslednja interpelacija je bila že mučenje žrtve in še bolj državnega zbora. Naslednja interpelacija bo znesljivo popolna brca v meglo.
Ko nekdo ponavlja napako, kaže, da je neinteligenten, da je top in zarobljen.
Namesto, da bi z interpelacijami opozicija rasla, se vedno bolj pogreza v blato. Vedno bolj se kaže njena nesposobnost. Vedno bolj postaja Tanja Fajon. Ona govori in govori, a nič ne pove.
Podobno je z interpelacijami. Ni se še predstavil Simoniti, že je na vrsti Janša.
Kaj pa lahko Šarec pričakuje od soočenja z Janšo?
Popolni poraz.
Namesto, da bi se takšnemu soočenju izogibal, tako kot premeteni Kučan, se Šarec sam podaja kot tarča pred Janšev arzenal. Janša je spreten politik. Kako močen je, kaže s svojimi tviti. Ko tvite izmaličijo in komentirajo mediji in popolnoma potvorijo osti tvitov, zmagujejo. V pralamentu pa bo Šarec kasiral direktne napade, ki jih ne bo moč potvoriti in modificirati. Tam bo izrečeno izrečeno in ne modificirano in preparirano.
V tak dvoboj se lahko poda le zarobljeni povzpetnik, ki se ne zaveda, da se je sam odpikal in da mu je čas trajanja potekel. Šarcu še ni jasno, da mu je odzvonilo. Ladja se mu ježe davno potopila, pa žal tega še ni spoznal. Le še rešilna bilka medijev ga drži pokonci, ampa prihaja čas volitev, ko se bodo karete premešale in takrat ga strici zanesljivo ne bodo več prepoznali kot favoriziranega konja, na katerega se splača staviti.
Tudi Igor mi ne more pomagati!
Tako, kot mu je Tonin na POP tv povedal – ČE SI BIVŠI, SI BIVŠI.
Štajerka
Bivši, hoče biti na vsak način SEDANJI.
Računa celo, da bi mu pomagali spet postati sedanji – celo USTAVNI SODNIKI, zato se poslužuje Ustavne obtožbe.
Vsaj upam, da se ne bo pustilo Ustavno sodišče, da bi jih Šarec izkoristil za svoj vzpon!
ŠTAJERKA
Janez je že dvakrat bil bivši, pa se še kar ven sili! Torej še ima Šarec eno rundo v dobrem!
Igor, ni ti pomoči.
Najboljša poteza je bila – odstop!
Če bi predvolilna tekma trajala 2019 še en mesec, ne bi prišel niti v parlament. RTV mu je na začetku “pripisovala” 35 %. Le od kod? Po vseh nastopih jih je uspel dobiti samo 13 %. Le zakaj?
Vsi volivci niso zlate ribice!
ŠTAJERKA
Predvsem volivci SDS so strumni vojaki, ki še komuniste volijo(Pahor), če Janez tako ukaže!
Mali totalno nesposobni firer iz Šmarce, ki se je v času svojega šolanja naučil samo nekaj ljudskih pregovorov, ki se zna obleči v cunje Serpentinška in pokati abotne vice o ženskah na vaških veselicah, ki je menda preučil Hitlerjev življenjepis, je hotel voditi slovensko vlado, a je kmalu spoznal, da to ni performens na veselici, da bi bilo potrebno znati še vsaj malo matematike in kak tuji jezik (ne samo prekajenega govejega), je potem od strahu vrgel puško v koruzo, sedaj pa iz vseh otroških frač napada sedanjo vlado, da bi jo zrušil. Ali kdo verjame, da je Šarec s svojimi 13 “razbojniki” sposoben predsedovati EU ? Bratuškova res ne zna angleščine, a ima vsaj nekaj znanja o financah, kaj pa Šarec, bo v EU zajce lovil in pekel krofe ?????
A niste te njegove nastope ravno klerikalno usmerjeni podeželani in volivci desne opcije hodili poslušat na kmetavzarske veselice, in ob tem krepavali od smeha? 😉 Ravno takim, kot si ti in preostali domovinčkarji, je bil Serpentinškov humor vrhunec? c c c c c… 😉
V svojem življenju še nisem bil na nobeni veselici in ne na partizanskih procesijah, ker na vselice in na procesije zahajajo primitivci in zasvojenci, združujejo pa se kriminalci in slabiči.
“Bratuškova res ne zna angleščine, a ima vsaj nekaj znanja o financah”
Ojej. Bratuškova ima nekaj znanja samo o svojih družinskih financah. Zmeraj se kam pridrenja, kjer je dobra plača. Pa ni tu odločilno njeno znanje financ. Se pač zna prilizniti.
Njeno finančno “znanje” pa najbolje predstavi dejstvo, da si je od dolgo prikrivanega posojilodajalca sposodila denar po visoki obrestni meri in ga vrgla v bančno luknjo. Kako je ta bančna luknja nastala, pa med tistimi, ki se na finance res spoznajo, že dolgo traja polemika. Vključno s tem, da ni bila realno prikazana.
Je imela gospa na voljo ugodnejši kredit iz evropskega sklada, samo potem bi odklenkalo njenim podpornikom oz. njenim gospodarjem.
Tekstilke s poznavanjem vpliva švica na tekstilne podloge pa res ne morete povzdigniti na poznavalko financ. V kuloarjih se seveda natolcuje o tem, kako se je povzpela na položaj v finančnem ministrstvu – ampak ne bi o tem, ker ni bistveno. Bistveno je, da v poznavanju financ ni ravno zvezda.
So ljudje in stvari, ob katerih človek postane živčen. Šarec spada v to ligo… Nagravžen človek, neverjetno srborit, hinaven, jezen…
Res je.
Taki, ki se k njemu “zatekajo”, pa so vsekakor njemu podobni.
Šarec je prepričan, da bo dal v “svoj žep” celo stranko SD-Fajonove.
Mislim pa, da si bo tu “polomil zobe”.
Kraševka, točno tako.
Tudi prestopniki SMC-ja, se bodo nasadili. Žalostno je samo to, da imajo vse možnosti – da to vlado – spotaknejo. Po tem si bomo zapomnili te Kulovce. Od vsega začetka so s figo v žepu.
Nikjer ne cenijo izdajalcev! Če so to naredili enkrat – lahko to naredijo vedno in povsod.
Prvaku kamniške LMŠ in bivšemu “junaško” samo-odstopljenemu premieru Vlade RS Marijanu Šarcu je treba priznati, da je v disciplini “skakanja v prazen bazen” oz. v nenehnem “zaletavanju z glavo v zid” zgledno neomajen in nepremišljeno vztrajen.
V hudi konkurenci za prvaštvo med naj-destruktivnejšimi opozicijskimi strankami s koordinatorjem “mesečnikov” Levice Luko Mescem “ne špara” ne sebe in ne svojega članstva in svojih volivcev ter se vztrajno, fanatično in brezumno vriva v prvo vrsto med najbolj fanatičnimi političnimi saboterji, dezerterji in teroristi leve parlamentarne in izven-parlamentarne opozicije.
V svojem perverzno egoističnem in egocentričnem “mehurčku” čistega “stand-up politikantskega” narcizma oz. nekritičnega samoljubja se še vedno napaja z najbolj fantazmagoričnimi medijskimi produkti aktivistične politične agitacije in propagande, ki so ga razglašali za “Luka Dončića med slovenskimi politiki”. Iz svoje estradne “stand-up” komedijantske kariere pa se zaveda, da je množice najbolje prezirati kot “njivo zeljnatih glav”, saj t. i. “mali ljudje”, ki se razbremenjeni množično krohotajo njegovim modrovanjem “o babah in žabah”, praviloma ne hodijo na volitve in praviloma ne posegajo aktivno v a-priori omejen, nedosegljiv in nedotakljiv politični prostor političnih samo-izbrancev in samo-izvoljencev novo-komponirane ter mimo-ustavne slovenske strankokracije.
S svojo razmeroma kratko, a prestižno politično kariero ambiciozni prvak kamniške stranke LMŠ ter z vsakim dnem dragocenih osebnih izkušenj svoje soudeležbe v vladi in parlamentarni opoziciji Marijan Šarec le vztrajno dokazuje in potrjuje, da je edino, kar sam in njegova stranka znajo in zmorejo: kritizirati, ovajati, hujskati, ščuvati, nagajati, metati polena pod noge, iskati tudi kamen v puščavi, da bi se hrupno in bučno spotaknili obenj, ter predvsem nenehoma ter brez prestanka aktivno spodbujati in ščuvati ljudi k brezumnemu in vnaprej izključujočemu sovraštvu in k nedemokratično zadrti fanatični nespravljivosti z legalno in legitimno Vlado RS ter vladajočo desno-sredinsko parlamentarno koalicijo.
V nenehoma destruktivni in vztrajno rušilni opoziciji sovražnega hujskanja in ščuvanja ter nenehnega zlonamernega rušenja vseh proti-kriznih ukrepov in priporočil legalne in legitimne vlade ter vladajoče koalicije želi očitno biti samo-odstopljeni prvak opozicijske LMŠ “prvi med enakimi”. Zanimivo bo opazovati, koliko časa mu bodo pri tem še lojalno asistirali prvaki drugih opozicijskih strank (Fajonova, Mesec in Bratuškova), nedotakljivi animatorji iz politično-kriminalnega podzemlja “ugrabljene države”, njihovi medijski lakaji ter dreserji javnega mnenja iz agencij za potvarjanje javnega mnenja.
O Šarcu nič, razen dobro!
Vam je ušlo iz spomina, da je Šarec zaslužen za utrditev vere na Slovenskem?
Ste mar res pozabili, kako smo se množično križali, ko je v javnosti nastopal s svojimi Šarcizmi in vzdihovali nad njegovim vladanjem, o mati božja, o Sveta Marija, reši nas o Gospod, kaj smo zagrešili, da nas Bog tako kaznuje in z drugimi vročimi vzdihljaji k Materi Božji in k samemu Jezusu Kristusu?
Če bi vas spomnil, da smo bili prepričani, da smo pod Cerarjem dosegli absolutno dno in da se je takoj za njim našel Šarec, ki ga je še poglobil, bi se pa v tem kontekstu slišalo že preveč posvetno.
Zmedenost Šarca je na nivoju ko postaja nevaren ,sam sebi….pričakovati je ,da bo nekega dne spisal ustavno obtožbo,kar Šarcu.
Ko poslušaš in bereš zagovor Evgenje Carli , na komentar Jeretiča iz leta 2014, ki traja čez cel ekran skoraj tri minute in ga še bere novinar, se vprašaš, kdo je Carlijeva in kdo je Šarec in kdo jima piše scenarji, odnosno zelo dobro plačuje z našim denarjem. Manjkala je še samo napovedovalka iz Severne Koreje.
Strici iz ozadja poberejo vse kar lahko spremeni javno mnenje. Gre se za miljarde iz EU.
Naši fanatiki, med njimi se nekateri celo iskreno borijo za ideale očetov, so v tej farsi razvili moderno obliko Severne Koreje, zavito v svilo demokracije sredi Evrope.
Noro!
Šarec, nasledil te je mnogo mnogo boljši. Zdaj pa iz užaljenosti vlagaš neke borokratske spise. Vesoljna Slovenija se ti pa smeji.
20%, no sedaj po novem 30%(???), je krepko premalo za vesoljno Slovenijo!
Ne pozabite, Šarec je na parlamentarnih volitvah 2018, kjer je bil že delno razkrinkan ter kritično prikazan v javnosti, dobil vseeno impresivnih 112.250 glasov. Na volitvah leta 2017, ko je nastopil, kot ljudski ”katoliški” kandidat brez dlake na jeziku, pa je dobil najprej 186.235 glasov nato pa 334.239 glasov. To so OGROMNE številke, ne dvomim, da številni poznate sorodnike, sodelavce, znance, ki so glasovali zanj na enih izmed teh volitev (ali morda na obeh). Morda so številni bili celo nedeljniki. To je nauk za vse, da je potrebno ljudi stalno osveščati, se z njimi pogovarjati in ne pustiti, da se jih na volitvah tako zavaja.
Rokc, razmišljujoč človek nikoli ne voli tistega, ki so mu zanalašč za neke volitve ustanovili “stranko” (po možnosti brez programa) in ga določili za “najverjetnejšega mandatarja”.
Falijo samo še “črne skrinjice”!
Naš narod je celo tako zabit, da verjame lažni propagandi, da bo ta in ta kandidat (če bo izvoljen) ukinil (vzel) pokojnine, kar je ustavno nemogoče.
nejo – se strinjam z Vami, ampak dejstvo ostaja, da je Marjan Šarec, ”ljudski”, ”katoliški” kandidat, s stranko dobesedno brez programa, ki je na volilne lističe dala cel kup neznanih in neuveljavljenih kandidatnih imen, zbral 112.250 glasov. Se zavedata, kakšna številka je to? Marsikakšna ne-dominantna stranka bi dala vse, za takšen odstotek na volitvah.
Točno tako, Nejo.
RTV mu je pela hvalo, vsa soočenja so bila prirejena, vprašanja pa nevredna “javnega sektorja” RTV. Kdo ne gre z JJ?
To je bil program? Zapomnili si ga bomo po slabih štosih, prepirljivosti in nagajanju!
On je lanski sneg. Centri moči stavijo na Fajonovo, vendar je bil to tudi strel v koleno. Imajo pa voljo, to pa ni kaj! Za vsako ceno na oblast!