Katastrofalna suša prazni hleve – danes brez pridelka, prihodnje leto brez govejega mesa?

Letošnja uničujoča suša je prizadela kmetijstvo po vsej Sloveniji. Kmetje se spoprijemajo z velikimi izpadi pridelka, požganimi travniki, prisilnim dozorevanjem sadja in vse večjim pomanjkanjem krme. Škoda je marsikje že nepopravljiva: na posameznih kmetijah ocenjujejo več kot 50- oziroma 70-odstotni izpad, pri nekaterih poljščinah pa je pridelek skoraj v celoti izgubljen. Razmere na terenu si je danes ogledal tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki je obiskal kmetije na Gorenjskem ter napovedal pomoč prizadetim kmetom in več vlaganj v preventivne ukrepe. Med ključnimi je namakanje, ki lahko posledice suše občutno ublaži, vendar je v Sloveniji še vedno urejeno na premajhnem delu kmetijskih površin. Kmetje se ob visokih stroških srečujejo tudi z dolgotrajnim pridobivanjem dovoljenj, medtem ko strokovnjaki opozarjajo, da posamezne plohe, napovedane v prihodnjih dneh, že uničenega pridelka ne bodo rešile.

Na Ptujskem polju, kjer smo bili danes na terenu, bi morala imeti koruza sredi avgusta že razvite in polne storže. Toda številne rastline so ostale brez njih ali pa so storži zakrneli. Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, razmere opisuje kot katastrofalne. Vodna bilanca je po njegovih besedah že približno tri mesece izrazito negativna, v Podravju pa je primanjkljaj dosegel že okoli 380 milimetrov. »Tla so presušena, rastline so se posušile in razmere mejijo na katastrofo. Pri koruzi bo pridelek zmanjšan tudi za 90 ali celo 100 odstotkov, sušo pa trpijo tudi soja, oljne buče, sončnice in druge kulture,« je opozoril Černe.

Prizadete niso le poljščine, temveč praktično celotno kmetijstvo od sadovnjakov, vinske trte, jagodičevja, trajnih nasadov in travnikov. Letošnja suša se ni začela šele z julijsko vročino. Po Černetovih besedah je padavin primanjkovalo že od približno 10. marca do ledenih mož. Junijske padavine so razmere le začasno omilile, nato pa sta sledila julij in avgust skoraj brez omembe vrednega dežja. Visoke temperature, nizka zračna vlaga in jugozahodni veter so izsuševanje tal še pospešili. Rast se je ustavila, pridelki so zaostali, rastline pa so začele propadati.

Letošnja suša se ni začela šele z julijsko vročino.

To za kmete ne pomeni le manjšega prihodka, ampak tudi izgubo denarja, ki so ga že vložili v semenski material, gnojila, zaščitna sredstva, gorivo in delo. Posebej ogrožene so živinorejske kmetije, ki bodo zaradi slabega pridelka koruze in izpada košnje travnikov morale kupovati krmo – če jo bodo ob širši regionalni suši sploh lahko dobile po sprejemljivi ceni.

Namakanje pomaga, toda Slovenija ga je predolgo obravnavala kot izjemo

Pri zelenjadarski pridelavi je položaj nekoliko drugačen, saj brez namakanja resne pridelave skoraj ni več. Večina večjih zelenjadarskih kmetij zato namakanje že ima, vendar se letos tudi tam pojavlja nova težava, saj ponekod primanjkuje razpoložljive vode, ob izjemni vročini pa rastline kljub dovajanju vode ostajajo pod hudim toplotnim stresom. Namakanje torej ni čudežna rešitev, ki bi ob večtedenski vročini rešila vse rastline in vse kmetijske površine. Je pa ključni ukrep, s katerim je mogoče stabilizirati pridelek in bistveno zmanjšati škodo. Razlika med namakanimi in nenamakanimi površinami je letos očitna.

Namakanje ni čudežna rešitev, ki bi ob večtedenski vročini rešila vse rastline in vse kmetijske površine. 

»Namakanje je pomagalo povsod, kjer je bilo mogoče namakati. Toda vse kmetije nimajo dovolj tehnike, da bi namočile vse potrebne površine,« je pojasnil Černe. Nemogoče je pričakovati, da bi z namakanjem rešili prav vsa slovenska polja, vendar bi lahko bila prizadetost kmetijstva ob dovolj razviti infrastrukturi bistveno manjša. Težave se začnejo že pri pridobivanju dovoljenj. Za rabo vode za namakanje mora kmet med drugim pridobiti vodno dovoljenje, postopki pa lahko ob vključevanju različnih soglasodajalcev postanejo dolgotrajni.

Pri zasebnih manjših sistemih je zanimanje kmetov po Černetovih besedah veliko, toda oviro predstavljata administracija in visok začetni vložek. Tudi kadar kmet uspe na razpisu ministrstva, mora naložbo praviloma najprej financirati sam, kar je za številne kmetije prevelik zalogaj.

Pri večjih lokalnih ali državnih namakalnih sistemih se pojavlja še problem razdrobljenega lastništva. Na območju načrtovanega sistema so pogosto tudi zemljišča ljudi, ki sami ne kmetujejo in zato za namakanje nimajo interesa. Postopki se zaradi pridobivanja soglasij ustavijo ali pa trajajo tako dolgo, da projekti nikoli ne pridejo do izvedbe. Černe zato predlaga, da bi manjše namakalne sisteme uvrstili med kmetijsko opremo. S tem bi bilo mogoče precej poenostaviti njihovo postavitev, ne da bi opustili varovanje podzemnih virov, pitne vode in narave. »Namakanje ne predstavlja korenitega posega v okolje. Gre za podoben učinek kot pri dežju, le da vodo s pomočjo tehnike pripeljemo do kmetijskega zemljišča. Spremeniti moramo razumevanje namakanja in ga obravnavati kot osnovni ukrep za stabilno kmetijsko pridelavo,« je poudaril.

Pri večjih lokalnih ali državnih namakalnih sistemih se pojavlja še problem razdrobljenega lastništva. 

Da so postopki zahtevni, kažejo tudi uradna navodila: že vlogi za vodno dovoljenje je treba priložiti zahtevano dokumentacijo, za kmetijske in nekmetijske površine pa se vlagata celo ločeni vlogi. Ob današnjih podnebnih razmerah zato vprašanje ni več, ali Slovenija namakalne sisteme potrebuje, ampak kako hitro jih je sposobna zgraditi in spraviti v uporabo. 

Minister napoveduje več preventive in manj birokracije

Da bo morala država spremeniti strateški pogled na pridelavo hrane, je ob obisku prizadetih kmetij priznal tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah škode ne povzroča le pomanjkanje dežja, ampak kombinacija suše in dolgotrajnih visokih temperatur. »Razmere na poljih so dejansko takšne, kot bi se posevki greli oziroma pekli v pečici. To je res uničujoče,« je dejal minister.

Na nekaterih obiskanih kmetijah so mu poročali o več kot 50- oziroma 70-odstotnem izpadu pridelka, predvsem krme za živino. Minister je napovedal, da bo treba v novem strateškem načrtu kmetijske politike bistveno več nameniti preventivnim ukrepom, torej namakalnim sistemom, senčenju in drugim oblikam zaščite rastlin. Skupna letna količina padavin je lahko na papirju še vedno blizu običajnim vrednostim, vendar voda ne prihaja več enakomerno takrat, ko jo rastline najbolj potrebujejo. Dolga sušna obdobja prekinjajo kratkotrajni nalivi, od katerih velik del vode po izsušeni površini odteče, namesto da bi pronical do korenin.

Ker urejanje namakalnih sistemov posega tudi na področje ministrstva za okolje in prostor, bo po ministrovih besedah potrebno medresorsko sodelovanje. Napovedal je poenostavitev postopkov, odpravljanje nepotrebnih administrativnih ovir in hitrejše pridobivanje dovoljenj. Takšne napovedi so pomembne, vendar kmetje po več letih opozarjanja pričakujejo predvsem izvedbo. Slovenska prehranska varnost namreč ne more temeljiti na tem, da država po vsaki suši naknadno ocenjuje škodo in izplačuje pomoč. Denarna nadomestila lahko kmetiji omogočijo preživetje, ne morejo pa nadomestiti hrane, ki ni zrasla. »Hrano dobimo samo, če jo slovenski kmet prideluje,« je poudaril Cigler Kralj in potrošnike pozval, naj letos še odločneje izbirajo slovenske pridelke, tudi če bodo zaradi suše manjši, nepravilnih oblik, na pogled manj privlačni ali nekoliko dražji. Manjši domači pridelek namreč pomeni tudi večjo odvisnost od uvoza in pritisk na cene hrane.

Denarna nadomestila lahko kmetiji omogočijo preživetje, ne morejo pa nadomestiti hrane, ki ni zrasla. 

Dež na suhih tleh ob toplem vremenu hitro izhlapi

Krajevne plohe in nevihte, napovedane v prihodnjih dneh, bodo dobrodošle, vendar po opozorilih Andreje Sušnik, vodje oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu pri ARSO, ne bodo zadostovale za preobrat. Predvidene količine so krajevno zelo različne, večinoma pa naj bi šlo za nekaj milimetrov, lokalno morda okoli deset milimetrov dežja. Takšne padavine lahko navlažijo zgolj površinski sloj tal in za krajši čas pomagajo manj prizadetim rastlinam. Tistih, ki so že trajno poškodovane zaradi sušnega stresa, ne morejo več vrniti v vegetacijo. »Kratkotrajen dež koruze, travnikov in drugih nenamakanih rastlin, ki so že požgane oziroma trajno suhe, ne bo spravil v ponovno rast,« je pojasnila Sušnikova.

Kjer bo padlo nekoliko več dežja, bo mogoče izvesti kakšno setev ali začasno oživiti travno rušo, toda večjega dela že izgubljenega pridelka ni več mogoče rešiti. Po napovedih ob pripravi članka bi lahko zahod države proti sredini in koncu tedna dobil nekaj več padavin, medtem ko so obeti za vzhodno Slovenijo slabši. Prav tam so razmere na Dravskem in Ptujskem polju že zdaj izjemno hude. Če obilnejših padavin ne bo, se bo suša nadaljevala, območja, ki so trenutno uvrščena med zelo sušna, pa lahko preidejo med izjemno sušna.

ARSO v aktualnem Sušomeru ugotavlja, da so zadnjih 30 dni zaznamovale izrazito nadpovprečne temperature in skromne, večinoma krajevne padavine. Težava niso le visoke dnevne temperature. Zaradi toplih noči se ne morejo regenerirati niti ljudje niti rastline. Dolgotrajna vročina slabi rastline, povečuje izhlapevanje in zmanjšuje učinek tudi tiste vode, ki jo kmetje zagotovijo z namakanjem. »Tudi manjši dež, ki ga dobimo, na suhih tleh in ob toplem vremenu v razmeroma kratkem času izhlapi,« opozarja Sušnikova. Da bi se razmere v tleh občutneje izboljšale, bi zato potrebovali kombinacijo dolgotrajnejšega dežja in konkretnega padca temperatur.

Zaradi toplih noči se ne morejo regenerirati niti ljudje niti rastline. 

Kmetje potrebujejo pomoč še pred zimo

Kmetijski svetovalec Černe meni, da bi morala država po hitrem postopku pripraviti interventni zakon in kmetijam pomagati vsaj pri povračilu dela stroškov repromateriala ter nastale škode. Prizadet namreč ni posamezen sektor, temveč skoraj celotno kmetijstvo.

Minister Cigler Kralj je rejce pozval, naj zaradi pomanjkanja krme ne začnejo panično prodajati živine. Ko kmetija enkrat zmanjša ali razproda osnovno čredo, jo zelo težko ponovno vzpostavi.

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je opozoril, da trg že zaznava povečano ponudbo živine, odkupne cene padajo, klavnice v širši regiji pa so močno obremenjene. Če bi se razprodaja čred nadaljevala, bi lahko že prihodnje leto sledilo pomanjkanje govejega mesa.

Kmetijsko ministrstvo je ob tem napovedalo tudi hitrejša izplačila pomoči za lansko sušo in pozebo. Prva naj bi stekla do konca avgusta. Za blažitev posledic visokih cen energentov in gnojil je Sloveniji namenjenih okoli 2,7 milijona evrov evropskih sredstev, država pa naj bi dodala nacionalni delež. Podgoršek pričakuje, da bi skupna pomoč lahko dosegla 8,1 milijona evrov. Ob tem pa kmetje čakajo še na ločene in konkretne ukrepe zaradi letošnje suše. Pomoč bo nujna, toda letošnja katastrofa bi morala biti tudi zadnje opozorilo, da se Slovenija ne more več zanašati zgolj na intervencije po nastali škodi. Če bodo dovoljenja za namakalne sisteme še naprej trajala leta, kmetje pa bodo morali visoke naložbe najprej v celoti financirati sami, se bo domača pridelava ob vsakem novem sušnem poletju znova znašla na robu. Posledic nazadnje ne bodo občutili le kmetje, ampak tudi potrošniki – v obliki višjih cen, manj slovenske hrane in še večje odvisnosti od uvoza.

Trg že zaznava povečano ponudbo živine, odkupne cene padajo, klavnice v širši regiji pa so močno obremenjene.