Robert Polnar: Obsedenost z Janšo nima nobenega utemeljenega razloga, ampak temelji na fanatizmu in na praznovernosti (2. del)

Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred kongresom, na katerem stranka DeSUS izbira novega predsednika, v času reševanja pandemije in v času, ko so oči mnogih uprte v najmanjšo koalicijsko partnerico, ali bo ta zamenjala stran in podprla »KUL« koalicijo Jožeta P. Damijana, smo se pogovarjali z morda najbolj samosvojim poslancem trenutnega sklica državnega zbora.



O Koaliciji KUL, kongresu DeSUSa., prihodnosti stranke, Karlu Erjavcu, Aleksandri Pivec, odnosu medijev in trdnosti koalicije smo se pogovarjali v odmevnem prvem delu intervjuja, ki je bil na Domovini objavljen včeraj.

V drugem delu pa smo naredili primerjavo med obema koalicijama v tem mandatu ter govorili o uspehih in neuspehih, komunikaciji in odprtih vprašanjih slovenske politike.


V trenutnem mandatu je DeSUS zamenjal dve koaliciji. Kakšna je z vašega vidika razlika med njima? V kateri je DeSUS lažje uresničeval svoj program in zakaj?

Najlažje naredim primerjavo delovanja s kolegi iz prejšnje koalicije, v času ko smo bili skupaj v koaliciji in zdaj, ko so opozicija. To se mi zdi zanimiv socialno psihološki fenomen. Ves čas sem predsednik odbora za finance. Sodeloval sem s poslanci LMŠ, SD, SAB in občasno Levice, organiziral sem koalicijska usklajevanja. To so bili po moji oceni povsem normalni, delovni ljudje.

Potem pa se je marca zgodila sprememba, ko je predsednik vlade namesto Marjana Šarca postal Janez Janša. Ti ljudje so v nekaj dneh do nekaj tednih doživeli totalno metamorfozo. Vsi so se preobrazili v vrhunske komunikatorje in v moralne kolose.
Lahko rečem, da tisto, kar se dogovorimo, velja.

To sem spremljal z začudenjem in ko sem iskal vzrok tega, sem ugotovil, da gre za obsedenost z eno osebo, in sicer z gospodom Janšo. Ta obsedenost nima nobenega utemeljenega razloga, ampak temelji na fanatizmu in na praznovernosti, da bo Janša uničil ustavne temelje države, kar je neumnost.

Kar pa se tiče operativnega delovanja v vladi, bom dal samo en konkreten primer. Gospod Janša je kot predsednik vlade v osmih mesecih, kolikor že traja mandat te vlade, prišel na konkretne operativne politične pogovore štirikrat. Gospod Šarec ni bil v poslanski skupini DeSUS kot predsednik vlade niti enkrat.

Kar se tiče delovanja na mojih področjih, lahko rečem, da tisto, kar se tukaj dogovorimo, to velja. Kar dobim v obliki protokolov ali zapisnikov, je vedno korektno povzeto. V prejšnji garnituri ni bilo vedno tako. Z garnituro, s katero trenutno sodelujem (SDS, NSi in SMC), imam pozitivno izkušnjo.

Je tudi program stranke zdaj lažje izvajati kot v prejšnji koaliciji?

Vsekakor. Odgovor je nedvoumen. Kar se tiče operativnega izvajanja politike, so stvari zdaj veliko bolj jasne in določene. Zame je pomembno, da če se nekaj dogovorimo, potem to velja. Ne pa da pridem zjutraj v službo, odprem elektronsko pošto in vidim, da si je nekdo nekaj premislil.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije


Kako zdaj, po izkušnji sodelovanja z Janezom Janšo, gledate na očitke o njegovi domnevni avtokratičnosti?

Gospoda Janšo gledam kot politika, ki je dobil volitve. Leta 2018 je kot predsednik stranke dobil najboljši volilni izid v državi. Do sedaj smo imeli v samostojni Sloveniji osemkrat parlamentarne volitve in g. Janša je zmagal dvakrat. Leta 2004 in 2018. To so dejstva, ki me zanimajo.

Trenutno je predsednik vlade in glede na to, da ima 26 mandatov, druga največja stranka pa 14, se mi zdi to v parlamentarni demokraciji nekaj najnormalnejšega. Osebno imam dobro izkušnjo sodelovanja z njegovo stranko v vladi.
Včasih se vprašam, kdo v tej državi bi bil tak, da bi ga postavili pred mikrofone in bi mu ljudje verjeli, pa si ga ne znam predstavljati.

Kar pa se tiče bodočnosti: Trenutno je gospod Janša uspešen politik. Ali pa bo leta 2022 dobil ali izgubil volitve, bomo videli. Ne morem pa pristati na to, da bi v naprej izločil tretjino parlamenta pri kakršnem koli dogovarjanju, sporazumevanju ali pa političnem koaliranju. Ne moremo reči, da bomo 25, 26 ali pa 30 poslancev v naprej ignorirali.

Kdo sem jaz, da bom prišel v parlament in vnaprej ignoriral ljudi kot so Andrej Šircelj, Anže Logar, Marko Pogačnik ali pa Zvonko Černač, ali pa denimo tako korektno gospo, kot je Suzana Lep Šimenko. To se med civilizirani ljudmi ne dela. Mahničevska delitev duhov iz konca 19. stoletja, ki je očitno še nismo premagali, nas pelje v prepad, ne v razvoj.

In v situaciji kakršni smo zdaj – ali ponovni politični preskok na drugo stran za DeSUS pomeni politično rešitev ali zgolj še večje tveganje za slovo od parlamenta?

Vprašanje je, kako to oceniti. Mislim predvsem, da moramo strankarski interes tukaj podrediti državnemu interesu. Ko je država ogrožena, je državni interes, da ima stabilno oblast. Naša naloga je, da to stabilno oblast zagotavljamo. Ocenjujem, da je alternativa, ki se ponuja, veliko slabša, kot aktualna oblast, zato zdaj nima smisla izstopati. Biti moramo čvrst temelj oblasti, ki državo pelje skozi krizo.

Drži pa, da delamo napake. Soočeni smo z izredno komplicirano situacijo in od tega ne moremo odstopiti. Razmišljanje, da smo na oblasti zato, ker je alternativa še slabša od nas, pa morda ni najboljša popotnica za naprej.

Pa je bila odločitev za vstop v vlado napaka?

To definitivno ni bila napaka. V parlament sem prišel kot človek, ki želi spremeniti financiranje lokalne samouprave. S povprečnino skoraj 624 evrov letos in 628,20 evrov za prihodnji dve leti smo dosegli, da je osnovni vir financiranja občin (65-75% celotnih prihodkov občin) na tako visoki ravni, kot ni bil še nikoli. To je oprijemljivo in se bo prek investicij v lokalni samoupravi poznalo na ozemlju celotne države. Zame je to izjemnega pomena.

Kako enotna pa je poslanska skupina DeSUS? Je možno, da bi se del poslancev odločil podpreti eno opcijo, medtem ko bi del poslancev ostal v drugi?

V tej situaciji mislim, da te opcije ni. Ne morem pa napovedati, kaj se bo dogajalo v naslednjem mesecu ali v roku 60 dni. Situacija v poslanski skupini utegne biti precej volatilna, odvisno od razvoja dogodkov. Trenutno pa ne vidim nobenega razloga za to. Potrudil se bom prepričati svoje kolege, da ne eksperimentiramo, ampak mandat oddelamo do konca, predvsem zato, ker država zdaj potrebuje stabilno vlado, ne pa vsakodnevnega prepiranja in špekuliranja, ali bomo ostali v koaliciji ali ne.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije


V medijih smo slišali tudi ideje, da bi mandatar lahko bil Karl Erjavec. Kako gledate na idejo, da bi vlado vodil predsednik stranke s petimi poslanci v parlamentu? Koliko je z vašega vidika ta scenarij realen?

Na to gledam kot na še eno od zgodb slovenske politične norosti. Kako naj bo mandatar predstavnik stranke, ki ima pet od devetdesetih mandatov?

Vrniva se h koaliciji, v kateri DeSUS deluje sedaj. V medijih se je malo poročil o tem, kaj je v tej koaliciji vsebinsko narejenega. Kako gledate na delovanje DeSUS v Janševi vladi, kako uspešno lahko uveljavljate svoj program in kaj še načrtujete?

Zame je pomembno, da smo zakon o demografskem skladu pripeljali do tega nivoja, da so se deležniki, ki jih to zanima, vsi, brez izjeme (sindikati, menedžerji in nadzorniki) postavili po robu. V Sloveniji se še ni zgodilo, da bi se sindikati in menedžerji postavili na isto stran. To je zame največji dokaz, da smo na pravi poti.

Druga stvar je ustanovitev urada za demografijo, na katerega bodo prenesene nekatere pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Čas je, da se z demografijo začnemo ukvarjati institucionalno, na ravni vlade.
Vsakdo, ki je izvoljen v državni zbor, ima politično legitimnost in se je z njim treba pogovarjati.

Tretja stvar, s katero pa se ukvarjam, je financiranje lokalne samouprave. Pripravljamo določene spremembe sofinanciranja investicij na lokalnem nivoju iz državnega proračuna, da bi se te dvignile na višji nivo, kot je danes. Če bom tukaj uspel še kaj doseči, bom zelo zadovoljen.

Če bomo delovali na način, kot zdaj delujemo, bo januarja prihodnje leto redno usklajevanje pokojnin v višini 2,5 odstotkov. Določeno bo izredno letno usklajevanje pokojnin oz. letni dodatek, v jesenskih mesecih pa pripravljamo kompenziranje zaostanka države za poravnavo obveznosti do upokojencev, ko so bili prikrajšani zaradi neusklajevanja pokojnin v kriznih razmerah prejšnje finančne krize. Podrobnosti še ne morem razkriti, se pa stvari razvijajo v to smer.

Treba pa se je zavedati, da v situaciji, v kateri se nahajamo, ko imamo proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu načrtovan v višini 2,5 milijard evrov in v letu 2022 v višini 1,2 milijarde evrov, moramo imeti samoomejitve. Moramo financirati krizo. Samo en ukrep v PKP 6 potencialno lahko znese milijardo evrov v devetih mesecih. Moramo biti realni.

Glede na to, da ne moremo predvideti, kako dolgo bo trajala pandemija, bomo morda morali izvesti rebalans proračuna že za leto 2021, ki bi lahko primanjkljaj povečal in uvesti druge ukrepe za reševanje gospodarstva in državljane. V takih časih je treba biti skromen pri oblikovanju politik in zadržan pri pretiranih posploševanjih.

Foto: Peter Merše


Kaj pa je po vašem mnenju največja napaka te vlade?

Jaz ne bi govoril o napakah. Mislim pa, da imajo ljudje v očitkih prav, da bi morali v tem času krize, ko je treba ljudem pojasnjevati, zakaj so sprejeti določeni ukrepi, imeti ljudi, ki bi to znali predstaviti na malo mehkejši način kot tisti, ki to počnejo trenutno.

Včasih se vprašam, kdo v tej državi bi bil tak, da bi ga postavili pred mikrofone in bi mu ljudje verjeli, pa si ga ne znam predstavljati. Mislim, da kdorkoli bi bil, bi ga znali popljuvati, ne glede na to, kaj bi povedal.

Konec leta se izteče rok za spremembo volilne zakonodaje. Boste rok ujeli?

Pripravljena je sprememba okrajev. To bo zagotovo prišlo v obravnavo v državni zbor in pričakujem, da bo sprejeto, ker je za to potrebnih 46 glasov. Nisem prepričan, če bo ta sprememba zadovoljila Ustavno sodišče, ki je odločilo, da so razmerja med največjim in najmanjšim okrajem prevelika.
Z ukinitvijo okrajev bi politika postala še bolj profana, saj bi kandidirali ljudje, ki bi bili širši publiki zanimivi kot zabavljači ali športniki, v parlamentu pa bi se zelo težko znašli.

Drži pa, da so opozicijske stranke ponovno vložile v obravnavo predlog zakona, s katerim bi volilne okraje ukinile in uvedle absolutni preferenčni glas. Za to spremembo je potrebnih 60 glasov, ki pa jih, kar predlagatelji dobro vedo, ni mogoče dobiti. Z vlaganjem tega zakona v proceduro tako samo blokirajo zakon, ki ga je pripravila vlada. Pred naslednjimi državnozborskimi volitvami bodo te stvari zagotovo urejene.

DeSUS nasprotuje ukinitvi okrajev. Zakaj?

Ukinitev okrajev pomeni nezmožnost kandidatov iz manjših krajev, da bi bili izvoljeni. Vsaka volilna enota ima sedež enote in še nekaj večjih mest, mi vsi pa prihajamo iz manjših krajev. Težko je pričakovati, da bomo podprli nekaj takega.

Namen ukinitve okrajev pa je, da bi se na liste uvrščalo ljudi, ki so znani na področju športa, zabave, ali kje drugje in nimajo veze s politiko. Politika bi tako postala še bolj profana, saj bi kandidirali ljudje, ki bi bili širši publiki zanimivi kot zabavljači ali športniki in ne kot politiki, v parlamentu pa bi se zelo težko znašli. Parlamentarno delo je resno delo in zahteva določene življenjske izkušnje. Mislim, da bi vsakdo, ki kandidira za poslanca prej vsaj dva mandata moral delovati v lokalni samoupravi, vsaj kot občinski svetnik, da bi si ustvaril idejo, kako politično odločanje sploh izgleda.

Kako gledate na očitek o brutalnem kadrovanju trenutne vlade?

Jaz v tem ne vidim ničesar takšnega, česar v Sloveniji nismo videli že večkrat. Zame to ni problem. Problem je kvaliteta ljudi, ki prihajajo na pozicije. Ta kvaliteta pa je vprašljiva tako v sedanji kot v mnogih prejšnjih koalicijah.

SDS se očita, da hoče pridobiti kontrolo nad policijo. To je tak kretenizem, da bi spodobnega človeka moralo biti sram izreči kaj takšnega. Policija ima nekaj več kot 7.000 zaposlenih, ki imajo svojo integriteto, profesionalnost. To ni neka amorfna masa, ki jo je možno kar tako prevzeti. Tak očitek je neposredna žalitev teh ljudi.

Podobno v sodstvu. Poslušam, da rušimo ustavne temelje države. Kot da lahko en politik, ki ima omejen mandat kar tako pridobi na svojo stran množico 1.200 večinoma vrhunsko izobraženih sodnikov in z njimi začne uničevati državo. To je neresno. Zanimivo je za medijsko ustvarjanje problemov iz niča, ampak ni pa čisto nič takega, čemur bi veljalo posvečati pozornost.

Ali lahko hitri prsti na Twitterju ali pisanje pisem predsednika vlade predstavljajo razlog ali povod za razpad koalicije?

Če bi kaj takega bilo razlog za razpad koalicije, bi to bilo skrajno žalostno. Osebno mislim, da gospod premier dela veliko napako, ko tako komunicira preko Twitterja, ker to ni primerno njegovemu položaju. Ne glede na to, kaj delajo drugi politiki. Mislim, da je to popolnoma neustrezno glede na njegovo stopnjo inteligentnosti. Ne bi si smel dovoliti, da sebe in svojo funkcijo izenačuje s tistimi, ki Twitter uporabljajo za to, da se izživljajo. To ne pritiče predsedniku vlade.

Kar pa se tiče dopisov v Evropo, mislim, da gre za izjemno obliko pretiravanja, še posebej pri interpretaciji teh dopisov s strani opozicije in splošne javnosti. Slovenija ni tako silno pomembna, kot si nekateri predstavljajo.

Če poslušate naše opozicijske voditelje, potem dobite vtis, da se v Berlinu tresejo, v Parizu zadržujejo dih in v Rimu ne morejo spati, ker nestrpno čakajo, kaj jim bodo slovenski politiki povedali. Resnica je povsem drugačna. V Berlinu, Parizu in Rimu se gladko požvižgajo na to, kaj si mislijo naši politični junaki.

Mislim, da se je treba pogledati v ogledalo, se umestiti v realne okvire in se zavedati, koliko dejansko pomenimo v skupnosti držav, kjer smo.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije


Pred vsakimi volitvami novinarji predstavnike političnih strank sprašujejo, ali so po volitvah pripravljeni sodelovati s stranko SDS. Ne glede na radikalnost njene politike in vse ekscese, ki so si jih do sedaj v parlamentu privoščili njihovi poslanci, pa še nismo slišali novinarskega vprašanja, ali so stranke pripravljene sodelovati z Levico. Ima torej kakšne pomisleke glede sodelovanja z Levico stranka DeSUS, oziroma vi osebno?

Ne. Moje osebno stališče je, da ima vsakdo, ki je izvoljen v državni zbor, politično legitimnost in se je z njim treba pogovarjati. Neodvisno od tega, kateri politični opciji pripada in ali se z njim strinjamo ali ne. Treba se je pogovarjati, iskati kompromise, dogovore in to dokončati s sklenitvijo politične koalicije.

S kolegi iz Levice imam izjemno pozitivno izkušnjo iz leta 2019, ko sem vodil kampanjo za dvig povprečnine za občine. Predlog sem jim predstavil. Oni so ga preučili in nato podprli.  Imam pa pomisleke do njihove radikalnosti, napadalnosti in zanikanja čisto vsega, kar se naredi z vladne strani.

Jih pa tudi razumem. Prej so bili v poziciji, ko so lahko predsednika vlade izsiljevali, kakor so želeli, ker so zagotavljali glasove, ki so omogočali obstoj vlade. Zdaj so to pozicijo izgubili. Nimajo več nobene možnosti na karkoli vplivati ter o čemerkoli odločati in to je povzročilo to napadalno aufbiksarstvo, kot sam rečem temu.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Zadnje objave

Napad na vidnega politika SLS
18. 5. 2024 ob 14:19
Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01

Ekskluzivno za naročnike

Evrovizija, 2024, Nemo
Evroshizofrenija
18. 5. 2024 ob 12:22
Fatima, film, devica Marija
Fatima
17. 5. 2024 ob 17:01