Resnica o volitvah

Slovenija je volila. Ni sicer še čisto jasno, koga ali kaj je izvolila. Najprej je treba, formalno, seveda počakati na uradne rezultate, kar pri nas traja komaj verjetnih več kot 14 dni, vse do 7. aprila.

Vsak demokratični proces ima, če želi biti legalen in legitimen, vsaj nekaj nujnih pogojev. Prvi je vsekakor jasno in nedvoumno spoštovanje pravil. To se na teh volitvah vsaj v primeru enega mega predčasnega volišča v glavnem mestu, organiziranega v nasprotju z volilno zakonodajo, zagotovo ni zgodilo. Takšne poteze že vnaprej po nepotrebnem mečejo senco dvoma na legitimnost volitev in volilni rezultat.

Drugi je preglednost. Vsakomur mora biti praktično v vsakem trenutku jasno oziroma dostopno, kako poteka volilni proces in kakšni so rezultati. Tudi tukaj so bili na teh volitvah jasni in veliki problemi. Spletna stran Državne volilne komisije kot uradni, državljanom dostopni vir informacij v zvezi z volilnimi rezultati oziroma štetjem glasov je bila na povolilno noč večkrat nedostopna. Štetje glasov je ponovno potekalo (pre)počasi in nelogično. Podatki so se osveževali glede na sporočene izide iz posamičnih volilnih okrajev, ne pa denimo na ravni volilne enote itd.

Algoritmi Svobode. Bo še zanimivo. https://t.co/i2zmG9oqic

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 23, 2026

Bi mi znali pojasniti spreminjanje številk na uradni DVK strani danes v zadnjih 4 urah:

1️⃣ prešteli naj bi dodatnih 0.11% glasovnic oz. +1291 (oranžno),
2️⃣ čeprav se nobeni stranki število glasov ni povečalo (rdeče),
3️⃣ se je pa pojavilo 1711 novih volilnih upravičencev (modro)? pic.twitter.com/tFeur0wDNw

— Matjaz Stajner (@MatjazStajner) March 23, 2026

In ne nazadnje, ključni pogoj pri vsem skupaj je hitrost. Volivke in volivci smo izrazili svojo voljo na volitvah. Vsaj tisti, ki smo glasovali. Prav in nujno je, da v najkrajšem možnem času izvemo, kakšni so rezultati, in da so ti brezprizivni. Volilni organi, v prvi vrsti Državna volilna komisija, vse to več kot očitno podcenjujejo. Njim se zdi, da si lahko vzamejo časa, kolikor pač hočejo, in delo organizirajo tako, da je zanje najlažje. Ne potrudijo se, da bi po svojih najboljših močeh odstranili vsako trohico dvoma v sam volilni proces in posledično volilni rezultat. To so težave, ki jih Slovenija ima in jih bo še imela, ne glede na to, kdo je zmagovalec in kdo poraženec katerihkoli volitev.

Ko se je spletna stran DVK sesula⁉️⁉️⁉️ pic.twitter.com/EXXN1QYzLt

— Aleksandra Anandini (@anandi303316054) March 23, 2026

❗️Na @dvk_rs bodo izračun rezultatov po D’Hondtovi metodi za volilno enoto Novo mesto👇 zagotovo preverili. 🤷‍♀️ #sampovem pic.twitter.com/DyGlQAzua3

— Fajonka (@Fajonka1) March 23, 2026

Svoboda, Levica in SD

Volilna udeležba na tokratnih volitvah je bila relativno visoka, čeprav še vedno precej nižja od prejšnjih parlamentarnih volitev. Glede na zadnje volitve je daleč največ glasov izgubilo Gibanje Svoboda aktualnega premierja dr. Roberta Goloba. Če primerjamo tokratni rezultat Gibanja Svoboda z rezultatom pred štirimi leti ter k temu dodamo še takratni rezultat Stranke Alenke Bratušek in Liste Marjana Šarca, ki sta se po volitvah utopili v Svobodi, potem so Golob in njegova falanga na teh volitvah dobili kar 180.000 glasov manj kot na prejšnjih. To se na prvo žogo zdi – in tudi je – ogromna številka. Kako je torej mogoče, da je Golob še vedno, kot trenutno kaže, relativni zmagovalec volitev (teoretično lahko volilni izid na vrhu še vedno spremenijo glasovi po pošti, ni pa to posebej verjetno)? Prvi razlog je ogromna zaloga glasov, ki jih je dobil na volitvah 2022, ko je dosegel zgodovinski rezultat. Gledano zgolj s tega vidika je torej Golob očitno dobršen del svojih takratnih volivcev razočaral. Ti so bodisi ostali doma ali pa so tokrat volili druge stranke.

Poleg Goloba sta glasove in poslance izgubili tudi njegovi koalicijski stranki, SD in Levica, ki je tokrat nastopila na skupni listi z izvenparlamentarno kvaziokoljevarstveno stranko Vesna. Vesna počasi postaja fenomen slovenske politike. Na zadnjih evropskih volitvah so posodili svoje ime dr. Vladimirju Prebiliču, ki se jim je po izvolitvi za evropskega poslanca »zahvalil« tako, da je ustanovil lastno stranko Prerod, ki ji na tokratnih volitvah ni uspel preboj v parlament. Kot to ni uspelo nobenemu izmed kandidatov stranke Vesna na skupni listi z Levico. Vesna je torej že drugič nastavila hrbet na volitvah in za to ni bila nagrajena. Vodilni predstavniki antistranke Levica – tako smo jo poimenovali, kajti tudi takrat, ko so na oblasti, kar so bili zdaj štiri leta in še prej, ko so v času Šarčeve vlade imeli z njo poseben sporazum, ohranjajo kvaziopozicijsko, antioblastno in antiestablišment držo – na povolilno noč niso mogli skriti razočaranja nad volilnimi rezultati. Pričakovali so seveda bistveno več. Pričakovali so, da bodo dobili glasove razočaranih Golobovih volivcev, in po tihem računali celo na tretje mesto na volitvah. Namesto tega so komaj presegli parlamentarni prag in bodo težko, če ne celo nemogoče ohranili tolikšen vpliv in položaje, ki jih imajo v aktualni vladi.

Podobno velja za koalicijske Socialne demokrate, ki so prav tako poslabšali rezultat izpred štirih let in izgubili enega poslanca. Njih je v aktualnem mandatu najbolj zaznamovala afera Litijska, po kateri se je moralo posloviti takratno vodstvo stranke na čelu s tedanjo predsednico Tanjo Fajon. Matjaž Han je stranko prevzel z namenom, da jo stabilizira in resno izzove Goloba na pravkar končanih volitvah. Tako so verjetno vsaj mislili njegovi politični botri in strankarski podporniki. Kar hitro se je izkazalo, da Han za kaj takega nima niti želje, kaj šele volje, še najmanj pa kapacitet. V volilni kampanji, ki je bila prežeta s populizmom, se kot karierni populist nikakor ni znašel in je dosegel enega najslabših strankinih volilnih rezultatov nasploh. SD je kakšen dodatni glas zagotovo odnesel tudi Prebiličev Prerod. V primeru, da bi stranki na volitvah nastopili s skupno listo, bi lahko resno računali celo na tretje mesto.

Takšni bi pa bili rezultati, če bi glasovala samo najmlajša skupina volivcev(18-24 let), po meritvi vzporednih volitev. pic.twitter.com/1DIGlpmF8x

— Jan (@Jan_Slovenia) March 22, 2026

Stranki SD je kakšen dodatni glas zagotovo odnesel tudi Prebiličev Prerod. Če bi nastopili s skupno listo, bi lahko računali celo na tretje mesto.

Konec novih obrazov

Topogledno je bila skupna lista NSi, SLS in Fokus zagotovo eden največjih zadetkov v polno na tokratnih volitvah. V volilni kampanji praktično niso storili nobene večje napake in so uspešno preprečili nadaljnje drobljenje glasov na desni sredini, kar bi lahko Golobu prineslo novo vlado tako rekoč na pladnju. Sedaj so v izvrstnem položaju, saj brez njih stabilne in koherentne vlade tako rekoč ni možno sestaviti. Zanimivo bo spremljati, kako jih bo Golob poskušal kupiti in ali se bodo dali premamiti skominam oblasti.

Aktualne volitve de facto – če že ne de iure – prinašajo tudi konec fenomena tako imenovanih novih obrazov v politiki. Klasičnega novega obraza tako rekoč sploh ni bilo. Delno sta to lahko Logar in Prebilič, ki sta oba prvič nastopila na parlamentarnih volitvah z lastno stranko, vendar sta oba že dolgoletna politika. Delno je to lahko Stevanović, ki je z uvrstitvijo v parlament očitno prevzel štafetno palico uličnega populizma od ostarelega in že precej utrujenega Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Ampak tudi Stevanović je nastopil že na prejšnjih volitvah, ko se mu je za las izmuznila uvrstitev v parlament. Če seštejemo glasove vseh treh omenjenih strank, še zmeraj pridemo do več kot solidnih 14 odstotkov oddanih glasov. Ampak vsak posebej so bili daleč od tega, da bi osvojili vsaj drugo mesto, kar je bil do zdaj vsakič najslabši rezultat strank tako imenovanih novih obrazov.

Jernej Vrtovec je na vprašanje, ali bi se udeležil kosila z Gibanjem Svoboda, med vrsticami odgovoril, da ne bodo izdali svojih volivcev in dodal, "da je slovenska pomlad možna". @rtvslo pic.twitter.com/0sIXTgVL1A

— Larisa Daugul (@LarisaDeGaulle) March 22, 2026

Zoran Stevanović že zahteva enega ali celo tri državotvorne resorje: notranje, finančno ali zunanje ministrstvo.

Tudi sicer so Anže Logar in njegovi Demokrati eni največjih poražencev tokratnih volitev. Logar je po uvrstitvi v drugi krog predsedniških volitev napovedoval nekaj velikega, kar pa bo očitno imelo precej klavrn konec. Ambicije so bile seveda bistveno večje, dobiti volitve in prevzeti mesto mandatarja ali pa vsaj neposredno odločati, kdo bo sestavljal vlado. Najmanj tretje mesto je bilo zato minimum od minimuma volilnih pričakovanj Logarja in njegovih kar številnih finančno močnih podpornikov. Namesto tega je stranka očitno osvojila »odlično« peto mesto, Logar in njegova najtesnejša politična sopotnica Eva Irgl pa se celo nista uvrstila v parlament. To dejstvo dela Logarjevih šest poslancev najbolj prikladno tarčo za morebitno nasilno sestavljanje nove vlade pod vodstvom Goloba in Svobode.

Druga tovrstna tarča bodo zagotovo poslanci Resnice. Njen lider Stevanović, pijan od zmagoslavja volilnega rezultata, ki ga pelje v parlament, že zahteva enega ali celo tri državotvorne resorje: notranje, finančno ali zunanje ministrstvo. Resnica tako blizu oblasti še ni bila in Stevanović daje vtis politika, ki želi preko morebitne ministrske funkcije še povečati moč in vpliv po naslednjih volitvah ter se ne bo zadovoljil zgolj z drobtinicami ali priložnostnimi kupčijami za podporo vladnim predlogom/projektom, kot je bil denimo modus operandi SNS Zmaga Jelinčiča. Če je bila pred štirimi leti Resnica Zorana Stevanovića prva žrtev volilnega rezultata Goloba in Svobode, ki je s kampanjo 'nikoli več mask' Stevanoviću pobral odločilne antikovidne glasove, ki so ga pustili pred vrati parlamenta, se mu je Stevanović tokrat učinkovito »maščeval«, saj Golob brez njega ne more ponovno sestaviti vlade.

Logar je napovedoval nekaj velikega, kar pa bo očitno imelo precej klavrn konec.

Sestavljanje koalicije

Kot relativni zmagovalec volitev in aktualni premier bo Golob to zagotovo poskušal prvi. Prvi znaki kažejo, da se tako njemu kot centrom moči tranzicijske levice pri tem močno mudi. Predsednica republike mu je že na povolilno noč, kljub tesnemu izidu in še neuradnim dokončnim rezultatom, hitela čestitat. Golob pa je že naslednji dan začel klicariti naokoli in si poskušal zagotoviti nadaljnjo oblast. Pri tem zagotovo ne bo imel lahkega dela. Skupaj z dosedanjo koalicijo ima zgolj 40 poslancev. Recimo, da dobi na svojo stran še Resnico, potem prileze do 45, kar je še vedno za vsaj en glas premalo. Zagotovo lahko računa na taktično podporo obeh manjšinskih poslancev, morda celo za izvolitev vlade. Ampak takšna vlada bi bila precej nestabilna, življenjsko odvisna od (ne)prestopa enega samega samcatega poslanca. Za kolikor toliko udobno vladanje Golob zato praktično nujno potrebuje tudi Demokrate Anžeta Logarja oziroma vsaj kakšnega izmed njihovih poslancev. V vsakem primeru bo šlo za zelo nestabilno, heterogeno in politično šibko vlado, ki se bo nonstop ukvarjala praktično zgolj z lastnim preživetjem. Podobno, kot je veljalo za vlado Marjana Šarca, ki je odstopil sredi mandata. In podobno kot takrat bo tudi tokrat v zavetrju prežal stari politični maček Janez Janša.

Zanj so se tokratne volitve, z izjemo tega, da ni postal relativni zmagovalec volitev, kot vse kaže (na kar je sicer resno računal), razpletle tako rekoč sanjsko. Teh 50.000 manjkajočih glasov, o katerih govori, mu je pravzaprav odpeljal Logar in mu s tem odvzel zmago na volitvah. Po drugi strani je zdaj že jasno, da se »izdaja« Janše politično ne izplača. Tudi če bo ponovno sestavljena nekakšna antijanševska vlada, bo ta izjemno šibka in po vsej verjetnosti kratkega daha. Kar je za Janšo naravnost idealno, ker je njegov način vladanja kot tudi stopnja ter razširjenost animozitete, ki jo v našem političnem prostoru sproža, naravnost idealno. Janši se torej nikamor (še) ne mudi in očitno lahko, sodeč po volilnih rezultatih, mirno preživi še en Golobov mandat v opoziciji. Čas namreč, kot bomo videli, še zmeraj dela zanj.

Zmagovalca volitev je odločila generacija 65+ let. SDS ima uravnoteženo strukturo, GS pa malo mladih in veliko starih. Boomerji so odraščali v Jugoslaviji, kjer so imeli korupcija, klientelizem in nepotizem "domovinsko pravico". In ta "YU miselnost" nam greni življenje še danes. pic.twitter.com/wUd5m5Ll18

— Matjaž Leskovar (@MatjazLeskovar) March 23, 2026

Šlo bo za zelo nestabilno, heterogeno in politično šibko vlado, ki se bo nonstop ukvarjala praktično zgolj z lastnim preživetjem.

Volivci 65 plus

Če gre verjeti rezultatom vzporednih volitev, ki jih je opravila agencija Mediana, so Golobu zmago prinesli volivci, stari 65 plus.

Golobu so zmago v celoti prinesli upokojenci... pic.twitter.com/6JjLCQ8S0h

— Jan (@Jan_Slovenia) March 23, 2026

Po drugi strani je za Janšo glasovalo največ volivcev, starih med 18 in 24 let. To jasno kaže, v katero smer gremo. Propulzivni del populacije si več kot očitno želi korenitih sprememb. Zvesto in tradicionalno volilno telo upokojencev pa je zadovoljno s statusom quo. Obenem gre pri njih za tisti del volilnega telesa, ki je najbolj »odvisen« od tradicionalnih elektronskih in tiskanih medijev in pri katerih beseda nekdanjega predsednika Milana Kučana še vedno največ šteje. Ne nazadnje je lahko dogajanje v fotofinišu volilne kampanje, s pomanjkanjem goriva in zunanjim sovražnikom (Izrael), pri njih vzbudilo pravi pravcati nostalgični refleks. Za trenutek ali dva so se lahko počutili kot v rajnki Jugoslaviji. Boni za bencin in skrbi (Jugoslavija je bila, kot vemo, obdana brigama, srbsko za skrbi: Bolgarijo, Romunijo, Italijo, Grčijo, Avstrijo, Madžarsko in Albanijo) na mejah. Kar seveda precej pove o naši skupni preteklosti. Na vprašanje, kaj bo prinesla prihodnost, pa po teh volitvah žal še nimamo odločnega odgovora. Mogoče bomo za to potrebovali vsaj še ene volitve.

Za Janšo je glasovalo največ volivcev starih med 18 in 24 let. To jasno kaže, v katero smer gremo.