"... res je, da sem gospoda Hribarja šel jaz osebno iskat," pravi Šeme, veteran vojne za Slovenijo

Foto: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je potekala novinarska konferenca Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) na temo Ali Trg republike ali Trg revolucije? 

Konferenco je sklical predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Alojz Peterle. Na njej se je odzval na nedavne trditve Saša Hribarja, da Osamosvojitvene vojne ni bilo, ter na pobudo Milana Kučana za razmislek o postavitvi spomenika osamosvojitvi na Trgu republike. 

Najprej malce ozadja. Sašo Hribar je namreč v oddaji Radio Ga Ga na nacionalnem radiu izven satiričnega dela dejal, da mu gre muzej slovenske osamosvojitve in njegovi prdci na živce ter postavil trditev, da osamosvojitvene vojne ni bilo. “Bila je agresija na Slovenijo, ampak zgodovinske danosti so bile take, da je bilo vsakomur jasno, da se vojna v Sloveniji ne more razplamteti, ker je armada komaj čakala, da gre 100 kilometrov nižje. Kar je bilo v Sloveniji, je bila telepatska državljanska vojna.“ 

Alojz Peterle je kasneje za Novo24TV dejal, da je Hribar v času osamosvojitvene vojne dezertiral iz enote teritorialne obrambe (TO). Hribar mu je zaradi tega napovedal tožbo. 

Peterle je na novinarski konferenci dejal, da se s Hribarjevo enoto ne bo več ukvarjal, za izjavo o Hribarjevem dezerterstvu pa se ne bo opravičil. Hribarju najbolj zameri “moralno dezerterstvo” 32 let pozneje. 

Na dogodek je bil povabljen tudi Ivan Šeme, ki je bil v isti (jurišni) enoti kot Sašo Hribar. Kot je povedal, je beseda dezerterstvo morda malce močna, a da je res, da je moral iti po nalogu domov iskati gospoda Hribarja ter ga pripeljati nazaj v enoto. Po njegovem mnenju Hribarjevo takratno ravnanje ni bilo pravilno in njegovo sedanje govorjenje na javnem radiu ni moralno.  

Kot je spomnil Peterle, Hribarjevim besedam ni pritrdila tudi zveza veteranov vojne za Slovenijo. 

Društvo VSO je zahtevalo opravičilo s strani inštitucij, odgovornih za sporno oddajo, a zaenkrat niso dobili odgovora. 

Trg republike ali trg revolucije? 


Drugi del novinarske konference se je nanašal na nedavno izjavo Milana Kučana, da je osamosvojitev veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda ter bi zaslužila razmislek, da se ji častno oddolžimo s spomenikom na Trgu republike v Ljubljani. Ta naj bi nadomestil sedanji spomenik revolucije, ki je simbol preteklega časa. 

Kot je dejal Peterle, ideja ni nekaj novega, isto je predlagal leta 2016 že sam. “Najbolj pravilno bi bilo, če bi se od tega spomenika poslovili takrat, kot smo se od zastave z rdečo zvezdo,” je dejal.  

Povedal je, da do Kučanove izjave ni kritičen in se ne ukvarja z vprašanjem, zakaj je Kučan šele zdaj prišel do tega stališča. Z njim se strinja, da nas je prejšnji čas, ki ga simbolizira aktualni spomenik, razdelil, ter da bi nas novi spomenik moral povezovati.  

“Jaz imam vtis, da se strinjava v tem, da ne moremo imeti pod vsako vlado drugačnega trga republike, z drugačnimi spomeniki. Jaz si ne želim, da bi ob tako svetih zadevah, kot so simboli samostojne Slovenije, to bila zadeva preglasovanja, da neka politična večina potisne drugo stran ob steno in naredi svoje spomenike, druga pa vse skupaj zamenja, kot se dogaja sedaj,” je dejal Peterle. 

Kot je dejal, bi morale biti tako pomembne stvari, kot je spomenik osamosvojitvi, zadeva nacionalnega soglasja. “Midva s Kučanom se razlikujeva v tem, da on zdaj poziva k premisleku o tem, jaz pa že dolgo pozivam k dejanjem na to temo,” je dejal. 

Peterle bi si želel, da se začne pogovor o tem, kako bomo prišli do tega spomenika, ter da bi bilo dobro, da bi do tega prišli s pomočjo zakona, ki bi opredelil namen. Poudaril pa je tudi, da ne gre le za pet ton brona, ki se ga lahko hitro odstrani ali premakne, ampak za odnos do celotne dobe, ki jo ta bron predstavlja. 

Odnos do totalitarizma, samostojnosti 


Peterle je tudi poudaril, da nimamo evropskega odnosa do totalitarizmov, saj bi nekateri komunizem radi dali v rubriko svobode.  

“Želel bi si, da bi se gibali v smeri evropskega odnosa do sprave, do simbolov, do totalitarizmov. Upam, da bo po tem Kučanovem nastopu, upam da ni sam, prišlo do nekega pogovora, kako se teh zadev lotiti, kajti dosti je bilo izjav in dejanj, ki nas sedaj delijo celo na temi osamosvojitve,” je dejal.  

Kučanov nastop pa želi videti v duhu tega, da Kučan kot mož, ki je doživel obe dobi in imel v obeh vodilno vlogo, ve in se zaveda, kaj bi morali narediti, da bi bilo med nami malce drugače.

"Če je ta volja, sem jaz, kot sem bil vedno, pripravljen sodelovati, se pa ničemur ne priključujem, ker sem isto že dolgo nazaj isto predlagal," je zaključil Peterle.

Preberite še: Sašo Hribar se moti: osamosvojitvena vojna je bila. Njegov izpad zgolj priča, da so nekateri intimno ostali v Jugoslaviji
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ekstremni desničarji, s katerimi se strinja sam Milan Kučan
  • 23. 08. 2023
"Zadružništvo je orodje za preživetje v kapitalizmu. Ni orodje za spreminjanje družbe," je bilo slišati na akademiji Ivana Omana.
  • 09. 09. 2023
Sanje o koncu revolucije 
  • 12. 05. 2023