Referendum o Zakonu o nalezljivih boleznih? Zdaj bo moral Golob ljudi prepričati, da so ukrepi in kazni potrebni

Predstavniki iniciative pod imenom Ljudska koalicija so danes v Državni zbor vložili pobudo za razpis referenduma o pred kratkim sprejeti noveli o Zakonu o nalezljivih boleznih. Državni zbor je omenjeno novelo sicer sprejel prejšnjo sredo, in sicer z 49 glasovi za in 20 proti, s čemer naj bi bila protiustavnost, ki jo je že pred dobrim letom ugotovilo ustavno sodišče, odpravljena.
V omenjeni iniciativi so bili kritični predvsem do obravnave novele po skrajšanem postopku, seveda pa tudi sprememb, ki jih prinaša. Kot so sporočili, jim je uspelo zbrati "trikrat več podpisov, kot jih je potrebno" za vložitev pobude za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Z 2.500 podpisi namreč pridobijo možnost zbiranja 40 tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Dopustnost referenduma o tem vprašanju sicer ni samoumevna.
Tako imenovano »Ljudsko koalicijo« sestavlja več skupin in gibanj, med drugim Združenje za naravni razvoj otrok, Gibanje Zdrava družba in Maske dol. Prvo omenjena organizacija nasprotuje obveznemu cepljenju. Gibanje Zdrava družba, oziroma njegova politična frakcija je nastopila na letošnjih parlamentarnih volitvah kot Nestrankarska ljudska lista, njena članica pa je tudi županja Semiča Polona Kambič, ki je nasprotovala pogoju PCT v šolah.
Vodja civilne iniciative Maske dol pa je Anica Bidar, bivša žena Andreja Šiška. Ta organizacija je posebej aktivna predvsem na facebooku. Omenjene organizacije zakonu nasprotujejo, ker, kot pravijo, »do sprejemanja predloga zakona ne more in ne sme priti, dokler ni izvedene neodvisne poglobljene analize dogajanja v preteklih dveh letih in izvajanih ukrepov«. Novela zakona ni bila sprejeta v rednem postopku, ampak po skrajšanem, kar je tudi eden izmed razlogov, zakaj pobudniki nasprotujejo spremembam zakona.
Kot pravijo, imajo podpisov, ki so potrebni za vložitev pobude za razpis referenduma, več kot dovolj. Zapisali so še, da zbrani podpisi »jasno dokazujejo, da je čas, da se nosilci oblasti zavedajo moči ljudstva in ljudstvo upoštevajo. Nenazadnje so odločevalci izbrani iz ljudstva in njihovo poslanstvo je delovanje v dobro ljudstva, kar pomeni tudi izključno varovanje interesov ljudstva«.
Po pravilih bo, če bi bila pobuda vložena v skladu z zakonom, morala predsednica Državnega zbora določiti rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Pobudnik mora predložiti podpise najmanj 40.000 volivcev.
Četudi se bo potrdilo, da je tako imenovana Ljudska koalicija zbrala dovolj podpisov za začetek postopka zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum, je realno verjetno, da državnozborska večina le-tega ne bo dopustila.
Že ob sprejetju sprememb je prvopodpisana Janja Sluga dejala, da skladno z 90. členom ustave o teh spremembah zakona referenduma ne more biti, saj odpravljajo protiustavnost. Po vložitvi podpisov ima državni zbor 14 dni časa za sprejem sklepa, da referenduma ni dopustno razpisati. Če bi bili predlagatelji uspešni, DZ namreč leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, kar pa bi pomenilo, da neustavnost ostaja.
Vlagatelji podpisov se lahko glede tega potem obrnejo na Ustavno sodišče. Ali bodo to tudi storili, pa se v Ljudski koaliciji danes niso želeli izjasniti.
Predlog novele nikjer ne omenja obveznega cepljenja
Predlog novele Zakona o nalezljivih boleznih je bil sicer pripravljen s strani Pravne mreže za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa je bil vložen s strani koalicije, in sicer s prvopodpisano Janjo Sluga iz Gibanja Svoboda. Novelo zakona so podprli v koaliciji, proti so glasovali v SDS, v NSi pa so se glasovanja vzdržali. Že ob sprejemu novele pa se je pred državnim zborom za časa glasovanja pojavilo nekaj deset protestnikov, ki so nasprotovali načinu sprejemanja novele. Tudi sedaj pa se kaže, da sprememba zakona, kljub novi vladi, ne bo potekala ravno gladko.
Predlog sicer nikjer ne omenja obveznega cepljenja, a kljub temu so se že pojavila zavajanja na družabnih omrežjih, da je namen zakona prav to. Prav tako niso predvidena dodatna zapiranja šol, ali pa obvezno nošenje mask v šolah.
Realno gledano tako nekih velikih sprememb zakon v bistvu sploh ne določa. Spremenjen je en člen zakona, in sicer 39. člen. Ta omejuje pristojnosti vlade pri določanju ukrepov. Več pristojnosti sprememba daje svetovalni strokovni skupini, vlada pa naj bi predloge te skupine upoštevala.
Globe, kot jih je poznal zakon prej, ostajajo enake. Državni zbor naj bi se seznanjal z vladnimi epidemičnimi ukrepi, potem pa pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 oziroma 90 dni o tem glasoval.
Ponedeljkov gost Luke Svetine v oddaji Vroča tema, bivši direktor NIJZ dr. Milan Krek, je podal mnogo zanimivih uvidov v sprejemanje odločitev v času covid krize. Med drugim je pokomentiral tudi sodelovanje z Janezom Janšo, spregovoril o Švedskem modelu, ki smo ga po njegovih besedah nekaj časa imeli tudi v Sloveniji, ocenil je pristop sedanje vlade. Spregovoril pa je tudi o popravkih Zakona o nalezljivih boleznih, ki so po njegovem nezadostni.
Zakaj, preverite v spodnji oddaji Vroča tema.
Zadnje objave

Kisovec, nekdanje rudarsko mesto

Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno

V Celju so »zavezniki« ubili vsaj 83 ljudi (15. del)

Slovenija zamuja s pripravo nacionalne strategije za enakost LGBTIQ+ oseb
Ekskluzivno za naročnike

Kisovec, nekdanje rudarsko mesto

Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
Prihajajoči dogodki
Dr. Franjo Kresnik: Med spretnostjo in umetnostjo
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
V etru pesem: Večer kabareta
Video objave
Izbor urednika

Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno

Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija

6 komentarjev
Svetnik
Golob ima srečo, da se okužbe širijo sedaj, kar pomeni, da bomo do jeseni prekuženi. Nič ne bo s cepljenjem in ukrepi.
Drugače se bo pa tudi Golobu zgodila ulica. Pri cepljenju s temi nedelujočimi in nevarnimi zvarki, tudi Golobu ne bo ratalo.
Švedska ni zapirala, ni uvajala PCT. Torej tudi Sloveniji ni treba.
MEFISTO
Po Švedski se ne kaže več zgledovati. To, kar se danes imenije Švedska, ni več tista Švedska, ki smo ji zavidali in jo občudovali. Sicer me je pa Svetnik prepričal, da res obstoja svoboda govora, sicer neumnosti, ki jih je povedal, ne bi ugledale luči sveta.
AlojzZ
Mefisto, to je demon, je spregovoril. Namesto % smrtnosti kovida je omalovaževal komentatorja.
Jožef
tega referenduma si pa res želim že zaradi morebitne javne razprave.
baubau
Zato pa hočejo najprej dokončno uzurpirati rtv...
rasputin
Tudi Golobu se lahko zgodi ljudstvo
****
Golobu se bo zanesljivo zgodilo ljudstvo, ker ljudstvo ne bo moglo plačevati položnic, ker ne bo moglo nahraniti otrok zaradi visokih cen hrane, ker se ljudstvo ne bo moglo voziti v službo zaradi dragega goriva, ker se ljudje ne bodo mogli ogrevati...
Če bo Golob vsemu temu kos, kapo dol. Če...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.