Razpetost Kitajske med pomočjo Rusiji in strahom pred sankcijami Zahoda

Uredništvo

Pred dnevi je v svetovnih medijih završalo, saj so v javnost pricurjale informacije, da se je Rusija za pomoč pri vojni v Ukrajini obrnila na Kitajsko, pri čemer je imela v mislih tudi vojaško opremo.

Na to so se hitro odzvale ZDA, češ da tega ne bodo tolerirale, kar je sprožilo odziv Kitajske in Rusije, ki sta navedbe medijev zanikale.

A kljub temu se povezanosti Kitajske in Rusije ter predsednikov Xija in Putina ne da zanikati. Pogledali smo zakaj Kitajska ves ta čas stoji Rusiji ob strani. Gre za globljo navezanost od le ideološke.

Kitajska z ukrajinsko krizo od njenega začetka ni preveč povezana, kljub temu, da nikjer ni obsodila ruske invazije. Kitajska se uradno nikoli ni postavila na stran Rusije, ni pa zamudila priložnosti za kritiko Zahoda in ZDA zaradi sankcij proti tej državi. Večkrat so opozorili, da je glavni krivec za poslabšanje razmer med Rusijo in Ukrajino "širjenje NATO proti vzhodu".

Nato pa so preko ameriških medijev v javnost pricurjale novice, da naj bi Rusija od svoje kitajske zaveznice prosila za vojaško opremo in podporo v vojni proti Ukrajini. Za kakšno opremo naj bi natančno šlo, ni znano. Moskva naj bi Peking zaprosila tudi za gospodarsko pomoč proti sankcijam, ki jih je proti njej uvedla večina zahodnega sveta, je zapisal New York Times, ki se je skliceval na anonimne vire v ameriški administraciji.

Uradno se je Peking na te navedbe odzval z obtožbo ZDA, češ da te širijo dezinformacije o vlogi Kitajske v vojni v Ukrajini. "ZDA zlonamerno širijo dezinformacije o vprašanju Ukrajine, usmerjene proti Kitajski," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.

Navedbe je zanikal tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pri tem je Peskov celo posvaril pred uporabo časopisnih člankov kot primarnih virov informacij. "O tem je pisalo veliko časopisov. Danes lahko v časopisih preberete marsikaj. Ne gre jih obravnavati kot primarni vir," je poudaril.

ZDA z grožnjami, Kitajska z zanikanjem


V ponedeljek je prav zaradi teh informacij prišlo do sestanka med ameriškim svetovalcem za nacionalno varnost Jakeom Sullivanom in kitajskim diplomatom Yangom Jiechijem, po katerem so ZDA izrazile globoko zaskrbljenost zaradi približevanja Kitajske Moskvi. Neimenovani predstavnik ameriške vlade je novinarjem povedal, da so kitajskemu diplomatu dali jasno vedeti, da ZDA ne bodo mirno opazovale morebitnega ruskega izigravanja sankcij s pomočjo Kitajske. Kitajski pa so celo zagrozili s posledicami.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je po vseh teh novicah stopil pred kamere in opozoril, da Peking ni udeleženec v vojni v Ukrajini in si zato ne želi, da bi sankcije Zahoda vplivale na Kitajsko. Poudaril je še, da vlada načelno nasprotuje sankcijam in da ima Kitajska pravico braniti svoje interese in pravice. Wang je še ocenil, da je konflikt v Ukrajini posledica "kopičenja in zaostrovanja nasprotovanj v varnostni politiki Evrope v zadnjih letih".

Xi in Putin sta različni podobi istega kovanca


Mnogi analitiki se strinjajo, da sta pod vladavino Ši Džinpinga in Vladimirja Putina Kitajska in Rusija postali vse bolj izolirani od zahoda – in bližje druga drugi. Ruska invazija na Ukrajino se je navsezadnje zgodila le nekaj dni po tem, ko sta Ši in Putin utrdila pomembno partnerstvo ob robu zimskih olimpijskih iger v Pekingu – prvega osebnega dvostranskega srečanja, ki se ga je Ši udeležil od začetka pandemije. V skupni izjavi obeh voditeljev je bilo zapisano, da so vezi med državama "brez meja" in "ni 'prepovedanih' področij sodelovanja".

»Utemeljitev Pekinga za dobre odnose z Rusijo je, da se obe državi soočata s sovražnim Zahodom in bosta obe bolje vzdržali zahodni pritisk, če bosta stopili skupaj kot narazen,« je za The Guardian dejal Ryan Hass, znanstvenik iz Brookingsovega inštituta za Kitajsko in Azijo. "Brez Rusije bi bila Kitajska pri spopadu s sovražnim zahodom, ki je odločen ovirati njen vzpon, sama."

Jude Blanchette pa je za znano zunanjo politično revijo Foreign Affairs zapisala, da ne smemo pozabiti, da tudi Kitajsko vodi vse bolj avtoritarni predsednik Ši Jinping, ki naj bi na prihajajočem 20. kongresu stranke prevzel tretji petletni mandat. »Ši ni Putin in Kitajska ni Rusija, vendar bi bilo nespametno prezreti naraščajoče vzporednice. Dlje ko je vodja na oblasti, bolj državne institucije izgubljajo svojo upravno pristojnost in neodvisnost, razvijajo pa se le zato, da ustrezajo njegovim osebnim preferencam. Vodja postane tudi bolj oddaljen in izoliran, pri odločanju pa se zanaša na vse manjšo skupino zaupanja vrednih svetovalcev. Rezultat je vse bolj nepredvidljiva zunanja politika, pri kateri vodja na skrivaj oblikuje hitre odločitve, preostala birokracija pa tekmuje, da se prilagodi in odzove.«

Razpeti med strah pred sankcijami in navezanosti na ruske dobrine


»Preference Pekinga so: najprej mednarodna stabilnost, drugič zagotoviti, da se rusko gospodarstvo in politika ne zrušita pod težo mednarodnih sankcij, in tretjič, da jih Zahod ne bi obravnavali kot očitnega dejavnika ruske agresije,« pravi Wen-Ti Sung, politolog z Avstralske nacionalne univerze.

Kljub temu meni, da bo Kitajska v veliki meri upoštevala mednarodne sankcije proti Rusiji, da bi se izognila sekundarnim sankcijam proti sami sebi. Zato bo ostala previdna pri zagotavljanju kakršne koli materialne podpore Rusiji in ji raje na skrivaj pomagala, saj bi drugače to vplivalo na njen odnos z Zahodom.

Kitajska se je namreč letos znašla v precejšni krizi. Zaradi slabe letine pšenice je namreč v precejšnjem pomankanju te dobrine, ki jo je največ dobivala ravno iz Rusije in Ukrajine, zato si ne more privoščiti, da bi sankcije za Rusijo trajale dolgo.

Prav kitajsko gospodarstvo je eno najbolj izpostavljenih posledicam vojne. Kot največji svetovni uvoznik nafte jo visoke cene nafte že tako pritiskajo k tlom (Kitajska uvaža približno 70 odstotkov svoje nafte in 40 odstotkov plina), kitajske pogodbe za uvoz železove rude pa so se samo v prvih desetih dneh spopada povečale za 25 odstotkov.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike