Razkrivamo: Golobovi vegani preko Zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika vdirajo v prehrano slovenskih bolnišnic

Veganski lobi, ki dobiva zalet pod vlado Roberta Goloba, ne pojenja z načrti, da bi v javne ustanove vsilil veganske obroke. Razkrivamo dopis, ki so ga na vse slovenske bolnišnice naslovili pri Zagovorniku načela enakosti, vladni službi, ki jo vodi Miha Lobnik, v katerem zdravnike silijo v izpolnjevanje vprašalnikov, kako je z veganskim obroki poskrbljeno za njihove paciente in zaposlene. Med drugim celo zahtevajo, da jim bolnišnice razkrijejo interne akte o prehranjevanju, ki sploh ne obstajajo, zaradi česar je stroka naravnost zgrožena. Gre za nestrokovno in nedopustno vmešavanje politike v medicinsko stroke.

Pred dnevi je ogromno prahu dvignila premierjeva partnerica Tina Gaber, ki je v svojem podkastu gostila člana Golobovega strateškega sveta za prehrano, kontroverznega Boštjana Jakšeta, športnega trenerja, ki zagovarja uvedbo veganstva v šolah, o čemer smo v preteklosti že poročali, a mu namera zaradi ostrega nasprotovanja dietetikov in pediatrov (še) ni uspela.

Boštjan Jakše je eden izmed treh članov premierjevega posvetovalnega telesa – strateškega sveta za prehrano, ki so v reviji Nutrients plačali za objavo svojega članka z ugotovitvami, da so znanstvene študije, na katere se pediatri in dietetiki opirajo pri sestavljanju obrokov za naše najmlajše, zastarele, s tem pa dvignili na noge celotno pediatrično stroke. Tina Gaber, vplivnica, ima kot premierjeva partnerka pomemben vpliv na državljanke in državljane, ki so aktivni sledilci na družabnih omrežjih, zato ni zanemarljivo, kakšne posledice na družbo bi lahko imelo dejstvo, da sta se z Jakšetom v podkastu pavšalno lotila obračuna z zdravniki. Spomnimo.

Gabrova je Jakšeta vprašala, če so zdravniki tisti, ki pacientov povedo, kaj je zdravo in kaj ne. Jakše, ki se predstavlja kot strokovnjak za prehrano, čeprav to po kriterijih, ki veljajo v Sloveniji, ne more biti, saj nima medicinske izobrazbe, pa ji je odvrnil, da sicer nobene profesije ni mogoče posploševati, “a dejstvo je, da največja študija v Evropi, ki je ugotavljaja, koliko imajo prehranjevanja v predmetniku na medicinskih fakultetah, pokazala, da si je upalo odgovoriti samo 15 odstotkov vprašanih. Sram jih je, ker jih je tako malo. Medicinske fakultete imajo samo 10 ur o prehrani v času študija”.

»ZDRAVNIKI NISO ZGLED«

Nadalje je Jakše izjavil, da zdravniki niso profesija, ki bi ji lahko nekritično zaupali. “Pri svojem delu ne uporabljajo prehrane strastno, glavno je predpisovanje zdravil, svetovanje, naj se ukvarjajo s športom in jedo zdravo, je tako, malo za zraven, zelo generično.” Jakše je celo izjavil, da pacientom sploh niso zgled. “Večinoma zgledajo slabo, vsaj to, kar vidim po televiziji, se soočajo z debelostjo, s prekomerno telesno maso, zgledajo postarani, ljudje pa rabimo vzornike,” v spornem podkastu razlaga Jakše.

Poldrugo uro trajajoč pogovor je sicer naletel na glasne kritike tudi med novinarji. Morda je problem še najbolje povzela Suzana Lovec, urednica in novinarka spletnega portala N1, ki je na socialnem omrežju X zapisali, “da je meni kar fascinantno, da človek, ki ni študiral medicine, daje nasvete vse od policističnih jajčnikov in menopavze do sladkorne bolezni. In tudi o zdravstvenem sistemu vobče. Na instagramu od partnerke od predsednika vlade. Ki je seveda zadolžen za ta sistem. Fascinantno".

“Večinoma zgledajo slabo, vsaj to, kar vidim po televiziji, se soočajo z debelostjo, s prekomerno telesno maso, zgledajo postarani, ljudje pa rabimo vzornike,” v spornem podkastu razlaga Jakše.

Posamezni pediatri in dietetiki, ki so se obrnili na naše uredništvo, a ne želijo biti imenovani, saj so tarča agresivne kampanje Slovenskega veganskega društva (priznanega pediatra dr. Tadeja Batellina so lažno prijavili na Zdravniško zbornico Slovenije, ker je na okrogli mizi izjavil, da je vegansko prehranjevanje za otroke zaradi razvoja izjemno nevarno), so nas opozorili, da veganski lobi poskuša na vsak način vrniti “svojega trojanskega konja” v javne institucije.

Jakšetovo gostovanje pri Tini Gaber je namreč problematično tudi iz vidika, da ponuja alternativne načine prehranjevanja in odkrito agitira za podjetje Herbalife, s katerim poslovno sodeluje tako on kot njegova partnerka. Za komentar smo sicer prosili dr. Evegena Benedika, kliničnega dietetika v UKC Ljubljana, ki meni, da je zrežirani podkast Gabrove in Jakšeta primer subtilnega ustvarjanja okolja, v katerem bi ljudje senzibilizirali za prehod na vegansko prehrano, “ki pa jo morajo dopolnjevati s takšnimi in drugačnimi produkti”.

Benedik nam je zatrdil, da je podkast nestrokoven in zavajajoč in da bi ga zaradi omenjenih povezav na relaciji Herbalife – Vladni Strateški svet za prehrano  - premierjeva partnerica Tina Gaber – morala obravnavati tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

LOBNIKOV VPRAŠALNIK

V našem uredništvu smo pridobili vprašalnik, ki ga je Zagovornik načela enakosti kmalu po objavi podkasta poslal vodstvom vseh večjih zdravstvenih zavodov v državi in v katerem od zdravnikov želijo nenavadna pojasnila in celo dokaze o prehranskih smernicah. Po naših informacijah so na zagovornika pritisnili v Slovenskem veganskem društvu, katerega najvplivnejši član je prav Boštjan Jakše, z zahtevo po enakovredni obravnavi prehranjevalnih navad vseh pacientov in tudi zaposlenih.

Poizvedba Zagovornika načela enakosti o zagotavljanju vegetarijanske in veganske prehrane pacientom in zaposlenim v bolnišnicah je bila na zavode sicer naslovljena 5. avgusta s pojasnilom, da zbirajo informacije o družbenem položaju vegetarijancev in veganov z vidika varstva pred diskriminacijo. Priložili so vprašalnik, pod katerega se je podpisala Jelena Aleksić, njihova koordinatorka spremljanja, ozaveščanja in preventive, sicer nekoč asistentka Iva Vajgla v Bruslju, ko je slednji opravljal funkcijo evropskega poslanca.

Vodstva vseh slovenskih bolnišnic sprašujejo, kako je v njihovi ustanovi urejena prehrana pacientov na ravni internih aktov (pravil, navodil). “Prosimo, če nam lahko te pravne akte priložite odgovoru,” je želela Aleksićeva.

Odgovoril ji je razširjeni strokovni kolegij za klinično prehrano, ki je poizvedbo zagovornika obravnaval 13. avgusta in zavzel enotno stališče, da gre za nedopustno strokovno in etično vmešavanje politike v zdravljenje bolnikov, svoja pojasnila pa so posredovali tudi Ministrstvu za zdravje, Zvezi organizacij pacientov in zastopnici pacientovih pravic. “Prehrane bolnikov ne izvajamo na osnovi internih aktov ali pravilnikov, temveč glede na klinične smernice za prehrano bolnikov, saj je prehrana bolnikov del zdravljenja,” strokovni kolegij za klinično prehrano v svojem stališču, pod katerega je podpisana njegova predsednica Nada Rotovnik Kozjek, dr.med., odgovarja zagovorniku načela enakosti.

Na vprašanje, kakšne prilagoditve prehrane (t.j. diete, individualne želje) zagotavljajo svojim pacientom, pa so strokovnjaki pojasnili,  da se pri bolnikih, ki imajo motnje prehranjenosti ali so prehransko ogroženi, načrtuje prehrana glede na izvid prehranske obravnave, njihove presnovne značilnosti in delovanja prebavil.

(NE)ZNANJE MEDICINE

Strokovni kolegij je v svojem odzivu med drugim pojasnil, da urejenost prehrane bolnikov spada na področje medicinske stroke, da je zdravljenje bolnikov osnovano na strokovnih smernicah, ki so znastveno podprte in so javno dostopne. “Za njihovo razumevanje in klinično uporabo pa je potrebno znanje medicine. Prehrana bolnikov je del njihovega zdravljenja in jo predstavlja medicinska stroka klinične prehrane.”

Dodali so, da je primarna skrb zdravstvenega sistema, da bolnikom zagotovi takšno prehrano, ki optimalno podpira njihovo zdravljenje in okrevanje, ter ugodno vpliva na zdravljenje motenj prehranjenosti in s prehranjenostjo povezanih motenj.”

Kot je razvidno iz vprašalnika zagovornika načela enakosti, se naslednja vprašanja sicer povsem odkrito dotikajo uvedbe veganske prehrane v bolnišnicah. “Ali v okviru bolnišnične prehrane pacientom zagotavljate tudi veganske obroke? Kako pogosto? Če pacientom ne zagotavljate teh obrokov, kaj so razlogi za to? Kako so odzovete na želje pacientov po takih obrokih? Opišite nam. Če pacientom vsak dan ne zagotavljate vseh obrokov vegetarijanskih oziroma veganskih, ali jih nameravate uvesti v prihodnje,” zanima ekipo Mihe Lobnika.

»Na neznanju osnovana nekritična uporaba alternativnih načinov prehranjevanja predstavlja kršitev etičnih načel medicinske stroke pri zdravljenju bolnikov. Zato ocenjujemo vaš poziv kot nestrokovno in netično poseganje v medicinsko stroke.«

Strokovni kolegij je v odgovoru neposreden: ustrezna prehrana bolnikov v skladu s strokovnimi smernicami je njihova etična pravica in zato v tem pogledu predstavlja na neznanju osnovana nekritična uporaba alternativnih načinov prehranjevanja kršitev etičnih načel medicinske stroke pri zdravljenju bolnikov. “Zaradi navedenih strokovnih razlogov ocenjujemo vaš poziv kot nestrokovno in netično poseganje v medicinsko stroke,” so zabrusili zagovorniku načela enakosti.

KDO JE V OZADJU

Z vprašanji, kdo in na čigavo željo je sestavil sporni vprašalnik, ki je ujezil stroke, smo se na piar službo Mihe Lobnika obrnili tudi v našem uredništvu. Zanimalo nas je tudi, ali so bili deležni kakršnih koli neposrednih navodil oz. zahtev s strani posameznih članov vladnega strateškega sveta za prehrano, konkretno Boštjana Jakšeta, oziroma če se je nanje s to željo morda obrnilo Slovensko vegansko društvo, Tina Gaber ali morda celo premier Robert Golob. Na odgovore še čakamo.

Za dodaten komentar smo se na Nado Rotovnik Kozjek, predsednico razširjenega strokovnega kolegija za klinično prehrano, obrnili tudi sami. Pravi, da se stroka potrudi tudi za takšne ali drugačne izjeme. »Pri posameznikih, ki imajo določena prepričanja, lahko zagotavljamo posebne oz. alternativne načine prehranjevanja, ki pa vsekakor niso samo veganski ali vegeterjanski, temveč tudi številni drugi. In to je že druga velika sporna točka te pobude zagovornika načela enakosti, zakaj nas torej sprašujejo samo po teh načinih prehranjevanja in to prav nekdo, ki zagovarja načelo enakosti.

Spraševanje o samo enem določenem načinu je skregano z njihovimi načeli enakosti. Več kot očitno gre za politično vprašanje, ki ga je postavil nekdo, ki ne razume medicine in ne ve, kakšna je prehrana bolnikov,« pojasnjuje Rotovnik Kozjekova, ki poudarja, da razširjeni kolegij predstavlja najvišji strokovni organ za prehrano v medicini na Ministrstvu za zdravje.

Dodaja, da bi bilo edino smiselno vprašanje, če je klinična prehrana zagotovljena v vseh slovenskih bolnišnicah in če se zdravniki držijo priporočil za medicinsko stroko.

To bi bilo za politiko pomembno relevantno vprašanje, saj je podhranjenost bolnikov tako velik medicinski kot ekonomski problem, saj poslabšuje bolezenska stanja in slabša bolezenske izhode. »Kardiologov zagotovo nihče ne bo vprašal, ali imajo akte za izvajanje kardiološke dejavnosti, ampak če se držijo strokovnih smernic. In popolnoma enako je tudi za klinično prehrano,« zaključuje naša sogovornica. Sicer pa ima po naših informacijah zdravniška stroka bojazen (in tudi že konkretne namige), da bo po neuspelih poskusih z vrtci in šolami ter pritiskom na slovenske bolnišnice in zdravstvene domove veganski lobi jeseni poskušal naskakovati še druge javne institucije. Glavna tarča naj bi bili domovi za ostarele.