Rast gospodarstva v prvem polletju precej presegla pričakovanja, drugo polletje negotovo

Banka Slovenije ocenjuje, da je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta bistveno močnejša od pričakovanj. BDP je bil v drugem četrtletju medletno višji za kar 5 odstotkov, v prvem polletju pa za 4,1 odstotka. K rasti so največ prispevali domača potrošnja, investicije, gradbeništvo in ugodne razmere na trgu dela.

Slovensko gospodarstvo je po dveh letih postopnega umirjanja v letošnje leto vstopilo z občutno večjo močjo, kot so pričakovali analitiki. Po podatkih Statističnega urada RS je bil bruto domači proizvod v drugem četrtletju medletno višji za 5 odstotkov, kar pomeni eno najmočnejših četrtletnih rasti v zadnjih letih.

Slovensko gospodarstvo je po dveh letih postopnega umirjanja v letošnje leto vstopilo z večjo močjo, kot so pričakovali analitiki.

Po popravljenih podatkih je gospodarska rast v prvem četrtletju znašala 3,2 odstotka, v celotnem prvem polletju pa je bil BDP realno za 4,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani.

Še izrazitejša je slika, če pogledamo četrtletno primerjavo. Po desezoniranih podatkih se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju glede na prve tri mesece leta povečala za 1,8 odstotka. To je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju leta 2021.

V Banki Slovenije zato ocenjujejo, da je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta močna in da je precej presegla pričakovanja.

Rast poganjajo predvsem domače povpraševanje in investicije

Pomemben razlog za pospešek slovenskega gospodarstva je okrepljeno domače povpraševanje. Slovenska gospodinjstva so več trošila, podjetja so povečala vlaganja, pomemben dejavnik pa so bile tudi ugodne razmere na trgu dela in realna rast plač.

Zasebna potrošnja se je medletno povečala za 3,4 odstotka, še precej bolj pa so se povečale investicije. Skupne investicije v osnovna sredstva so bile medletno višje za kar 13,2 odstotka.

Pomemben razlog za pospešek slovenskega gospodarstva je okrepljeno domače povpraševanje.

Največji delež so prispevale gradbene investicije, vendar niso ostala ob strani niti podjetja. Ta so povečala vlaganja v opremo in stroje, kar je pomemben znak večje investicijske aktivnosti gospodarstva.

Na rast je vplivala tudi država. Državna potrošnja se je povečala za 5,2 odstotka, med drugim zaradi uveljavljanja pravic iz dolgotrajne oskrbe in večjega števila zaposlenih v državnem sektorju.

Gradbeništvo med največjimi motorji rasti

Pomemben del gospodarske rasti je v prvem polletju prispevalo gradbeništvo. Dejavnost se je okrepila v vseh segmentih, še posebej pri gradnji inženirskih objektov.

Na gradbeno aktivnost vplivajo državne in občinske investicije, zaključevanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost ter tudi povečana investicijska aktivnost pred lokalnimi volitvami.

Močna aktivnost v gradbeništvu ima širše posledice za gospodarstvo, saj ustvarja povpraševanje tudi v številnih drugih dejavnostih – od proizvodnje materialov do transporta, projektiranja in različnih storitev.

Močna aktivnost v gradbeništvu ima širše posledice za gospodarstvo, saj ustvarja povpraševanje tudi v številnih drugih dejavnostih.

Okrevanje predelovalne industrije

Spodbudni so tudi podatki za predelovalne dejavnosti. Ob močnejšem izvozu se je njihova dodana vrednost medletno povečala za 4,3 odstotka, kar je največ po koncu leta 2024.

To je pomemben podatek, saj je bila slovenska industrija v preteklem obdobju pod pritiskom šibkejšega evropskega povpraševanja. Izboljšanje kaže, da se del industrije vendarle prilagaja zahtevnejšim razmeram in izkorišča izboljšane izvozne možnosti.

Rast je bila vidna tudi pri storitvah. Večje domače povpraševanje se je odrazilo v rasti vseh skupin storitvenih dejavnosti. Pomemben ostaja turizem, zaradi večje blagovne menjave pa so se povečali tudi prihodki v transportu in skladiščenju.

Izboljšanje kaže, da se del industrije vendarle prilagaja zahtevnejšim razmeram in izkorišča izboljšane izvozne možnosti.

Izvoz še vedno šibkejša točka

Kljub zelo dobri gospodarski rasti pa slika ni povsem brezhibna. Domače povpraševanje je bilo namreč močnejše od tujega, zato je bil prispevek menjave s tujino negativen.

Ta je gospodarsko rast zmanjšal za 0,5 odstotne točke.

Podatek je pomemben predvsem zaradi velike odprtosti slovenskega gospodarstva. Slovenija je močno odvisna od evropskega in svetovnega povpraševanja, zato lahko morebitno nadaljnje ohlajanje največjih trgov hitro vpliva tudi na domačo industrijo in izvozna podjetja.

Kljub zelo dobri gospodarski rasti slika ni povsem brezhibna.

Banka Slovenije opozarja: druga polovica leta prinaša več negotovosti

Čeprav so podatki za prvo polovico leta zelo spodbudni, Banka Slovenije opozarja, da prihodnost ostaja negotova.

Med največjimi tveganji izpostavlja geopolitične razmere in posledice vojne na Bližnjem vzhodu, šibkejše zunanje gospodarsko okolje ter sušo.

Posebej pomembne bi lahko postale posledice pomanjkanja padavin. Vročina in suša že povzročata gospodarsko škodo v Evropi, predvsem v kmetijstvu, energetiki in rečnem prometu. Če bi se neugodne vremenske razmere nadaljevale, bi bili njihovi učinki v drugi polovici leta lahko še izrazitejši.

Rezultat je spodbuden, vendar je potrebna previdnost

Podatki za prvo polovico leta so nedvomno dobra novica za slovensko gospodarstvo. 4,1-odstotna realna rast BDP v prvih šestih mesecih in 5-odstotna medletna rast v drugem četrtletju kažeta, da je slovensko gospodarstvo trenutno precej bolj odporno, kot se je zdelo ob začetku leta.

Podatki za prvo polovico leta so nedvomno dobra novica za slovensko gospodarstvo.

Ob tem je pomembno, da rast ne temelji zgolj na enem dejavniku. Krepijo jo potrošnja, investicije, gradbeništvo, storitve, trg dela in deloma tudi izvoz.

Prav investicije so lahko pomembne za nadaljevanje gospodarske dinamike, saj povečujejo proizvodne zmogljivosti in lahko izboljšajo konkurenčnost podjetij. Za dolgoročno stabilno rast pa bo ključnega pomena tudi izboljšanje zunanjega povpraševanja.

Prva polovica leta je tako prinesla precej boljšo gospodarsko sliko od pričakovanj. Zdaj bo največji izziv, ali bo Slovenija ta zagon lahko ohranila tudi v drugi polovici leta, ko bodo na gospodarstvo močneje vplivali mednarodna negotovost, razmere na evropskih trgih in vremenska tveganja.