[Video] Jelka Godec: Referendumi in volitve so najvišja oblika demokracije (Vroča tema, 1. 10. 2026)

V nedeljo, 11. oktobra, Slovenijo čaka super referendumska nedelja. Na eni glasovnici bomo odločali o štirih vprašanjih, o nadzoru nad parlamentarnimi preiskavami, o pogojih za denarno socialno pomoč, o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in o usodi obveznega prispevka za RTV Slovenija. V podkastu »Vroča tema« smo gostili poslanko Slovenske demokratske stranke (SDS) Jelko Godec, vodjo poslanske skupine stranke in nekdanjo vodjo dveh najodmevnejših parlamentarnih preiskovalnih komisij zadnjega desetletja.

Politična policija ali nadzor nad javnim denarjem

Prvo in najbolj izpostavljeno vprašanje zadeva novelo Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki jo je državni zbor sprejel po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo prejšnjo ureditev, po kateri je lahko skupina poslancev z ustavno pritožbo zavlekla delo preiskovalne komisije. Godčeva zavrača očitke, da gre za uvedbo nadzora nad zasebnim življenjem državljanov.

Izraz politična policija poznamo iz nekih drugih časov, šlo je za Udbo, za tiste, ki so vohunili po spalnicah in domovih ljudi. Parlamentarna preiskovalna komisija je od tega daleč, daleč stran.

Pojasni, da gre izključno za nadzor nad porabo javnega denarja in delom nosilcev javnih funkcij, pristojnosti komisij pa ostajajo enake kot doslej. »Parlament ni tožnik in ni sodnik. Lahko preiskujemo, pokličemo priče, ampak nikogar ne moremo obsoditi,« poudarja in dodaja, da lahko komisija zadeve zgolj naznani pristojnim organom, kot je to storila njena komisija v primeru žilnih opornic.

Gre za zakonodajni referendum, kar pomeni, da je izid zavezujoč. Zakon pade, če je izpolnjen zavrnitveni kvorum, torej če proti glasuje večina udeležencev, ti nasprotniki zakona pa hkrati predstavljajo vsaj petino vseh volilnih upravičencev, kar je pri približno 1,7 milijona volivcev okoli 339.000 glasov.

RTV prispevek: vprašanje denarja ali managementa

Tri preostala vprašanja so posvetovalna in pravno niso zavezujoča, med njimi tudi vprašanje o ukinitvi obveznega prispevka za RTV Slovenija, pod katerim je Godčeva prvopodpisana. »S tem referendumom ne sprašujemo, ali želimo RTV Slovenija ukiniti. Od tega smo daleč,« pravi. Opozarja, da gre za vprašanje modela financiranja, ne za ukinitev javnega medija, in da bi morebitni prehod na prostovoljni prispevek terjal tudi prestrukturiranje zavoda.

V pogovoru je predstavila primerjavo med RTV Slovenija in hrvaško javno radiotelevizijo (HRT). Po zadnjih razpoložljivih podatkih je imela RTV Slovenija leta 2024 ob 146,3 milijona evrov prihodkov in 1.970 zaposlenih izgubo v višini 2,1 milijona evrov, medtem ko je HRT z več zaposlenimi, 2.720, in 200,7 milijona evrov prihodkov poslovala s skromnim dobičkom.

Ni problem v denarju kot takšnem. Problem je v managementu.

Socialna pomoč: med izjemami in zlorabami

Pri vprašanju pogojevanja denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom Godčeva priznava, da gre za občutljivo temo, saj ne gre vseh ljudi v stiski meriti z istim merilom.

Opozarja tudi na primere, ko družina z dvema zaposlenima za minimalno plačo živi slabše kot gospodinjstvo na socialni pomoči. »V Slovenski demokratski stranki želimo, da je čim manj ljudi odvisnih od države, da se ljudje zaposlijo, ne pa da ostajajo na socialni pomoči,« pravi in dodaja, da invalidom in tistim, ki niso zmožni za delo, pomoč seveda pripada.

Volilna pravica tujcev: koliko jih je dejansko glasovalo

Tretje posvetovalno vprašanje zadeva omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah izključno na državljane Slovenije in Evropske unije (EU). Godčeva opozarja na težave pri evidentiranju stalnega prebivališča tujcev, zlasti pred lokalnimi volitvami, ko se število prijavljenih na posameznih naslovih občasno občutno poveča. Kot konkreten primer navaja nabiralnike z nenavadno velikim številom imen na enem samem naslovu.

V marsikaterem okolju najdete nabiralnike, na katerih je napisanih tudi po trideset imen na enem samem stanovanju. To so tujci, ki dejansko delajo v tujini in s Slovenijo nimajo več nič opravka, imajo pa tu prijavljeno stalno prebivališče.

Tovrstno prijavljanje stalnega prebivališča brez dejanskega bivanja v državi, opozarja Godčeva, se po njenih izkušnjah okrepi prav v obdobju pred lokalnimi volitvami, in to ne le v Ljubljani, temveč tudi v posameznih obmejnih mestih. Dejanska slika glede volilne udeležbe tujcev pa je po uradnih podatkih bistveno manj dramatična, kot jo pogosto slika javna razprava. Na zadnjih lokalnih volitvah je glasovalo 7.354 državljanov tretjih držav, kar je manj kot odstotek vseh, ki so takrat oddali glas.

Referendumska apatija in švicarski zgled

Osrednja rdeča nit pogovora je bila nizka udeležba na slovenskih referendumih. Na samostojnih referendumskih nedeljah, torej takrat, ko glasovanje ne poteka skupaj z volitvami, je povprečna udeležba od leta 1996 znašala le 31 odstotkov. »Referendumi in volitve so najvišja oblika neposredne demokracije, kot jo opisuje ustava, in tega se premalo zavedamo,« pravi Godčeva in kot zgled navaja Švico.

Švica, s katero se radi primerjamo, je med letoma 2021 in 2025 izvedla petnajst referendumov s skupno devetintridesetimi vprašanji, povprečna udeležba pa je bila devetinštirideset odstotkov. Tam se ljudje zavedajo, koliko res pomeni njihov glas.

Razlika je torej ogromna. Švicarji so v zadnjih petih letih referendume v povprečju obiskali z 49 odstotno udeležbo, Slovenci pa na samostojnih referendumskih nedeljah v povprečju le s 31 odstotno, kar je 18 odstotkov manj, oziroma skoraj 1,6-krat nižja udeležba kot jo beležijo v Švici. Pogostost glasovanja torej sama po sebi volivcev ne utrudi, če je neposredno odločanje vpeto v politično kulturo in rutino. Godčeva apatijo pripisuje tudi splošnemu nezaupanju v politiko in poziva volivce, naj ne ostanejo doma. »Ne bodite kavč politik. Vzemite listek tisto nedeljo, pa naj bo vreme še tako slabo,« pravi.

Spregovorila je tudi o interventnem zakonu, ki po njenih besedah znižuje davek na dodano vrednost (DDV) na osnovna živila in semena, znižuje davek na oddajanje nepremičnin v najem ter uvaja možnost stoodstotnega izplačila pokojnine ob nadaljnjem delu. Zakon je zaradi zbiranja podpisov za referendum trenutno zamrznjen, kar po njenih besedah blokira tudi druge davčne spremembe, na primer znižanje DDV na energente.

Popis brez odgovora: koliko tujcev v resnici živi pri nas

Opozarja tudi, da je treba vprašanje volilne pravice gledati v širšem evropskem kontekstu množičnih migracij, zato po njenem mnenju potrebujemo čim večjo preglednost pri beleženju, kdo dejansko vstopa v državo in kdo v njej dejansko živi. Ob tem obžaluje, da Slovenija v popisu prebivalstva že vrsto let ne beleži več narodnosti, vere in jezika, kar po njenih besedah otežuje natančno spremljanje teh podatkov in jasno sliko o tem, koliko prebivalcev Slovenije dejansko je tujcev.

Celoten pogovor z Jelko Godec si lahko ogledate na YouTubu in Spotifyju. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.