Slovenija med gospodarskimi prvaki evrskega območja: BDP zrasel za 1,8 odstotka

Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos močno poskočilo. BDP se je glede na prvo četrtletje povečal za 1,8 odstotka, kar Slovenijo uvršča na drugo mesto med državami evrskega območja. Hitrejšo četrtletno rast je dosegla le Irska. Povprečje evrskega območja je bilo medtem precej skromnejše – zgolj 0,4 odstotka.

BDP se je glede na prvo četrtletje povečal za 1,8 odstotka, kar Slovenijo uvršča na drugo mesto med državami evrskega območja.

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju letos občutno okrepilo svojo aktivnost. Po podatkih prilagojenih za običajna sezonska nihanja je bil BDP za 1,8 odstotka višji kot v prvem četrtletju, v primerjavi z drugim četrtletjem lani pa je bila rast 4,8-odstotna.

To je bistveno več od evropskega povprečja. Po drugi objavi evropskega statističnega urada Eurostat je BDP območja evra v drugem četrtletju glede na prvega zrasel za 0,4 odstotka, medletno pa za en odstotek.

Slovenija je tako v četrtletni primerjavi rasla 4,5-krat hitreje od območja evra.

Za Slovenijo le še Irska

Primerjava med članicami evrskega območja slovenski rezultat postavlja še bolj v ospredje.

Najvišjo četrtletno rast je dosegla Irska, kjer se je BDP povečal za 3,9 odstotka. Takoj za njo je Slovenija z 1,8-odstotno rastjo.

Najvišjo četrtletno rast je dosegla Irska.

Pri irskem rezultatu je sicer potrebna previdnost. Eurostat opozarja na spremembe metodologije, poleg tega je bila irska gospodarska slika zaradi velikih revizij podatkov precej spremenjena. Za prvo četrtletje je bila prvotna ocena približno 2-odstotnega padca, po reviziji pa je bil padec ocenjen na kar 7 odstotkov.

Slovenski rezultat je zato treba gledati tudi skozi širšo evropsko sliko. Medtem ko večji del evrskega gospodarstva ostaja v precej počasnejšem ritmu, se je slovenska gospodarska aktivnost v drugem četrtletju močno povečala.

Rast ima konkretne temelje

Podatki kažejo, da so se povečali številni ključni deli domačega gospodarstva. Po originalnih podatkih je bila medletna rast slovenskega BDP v drugem četrtletju celo 5-odstotna.

Domača potrošnja se je povečala za 5,9 odstotka. Končna potrošnja je zrasla za štiri odstotke, bruto investicije pa za 12,3 odstotka.

Gospodinjstva so za končno potrošnjo porabila 3,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so se povečali izdatki v vseh skupinah proizvodov. Najizrazitejša je bila rast nakupov trajnih proizvodov, ki so se povečali za 10,1 odstotka.

Tudi poraba za storitve se je povečala, in sicer za 3,7 odstotka.

Investicije rastejo z dvomestno stopnjo

Eden ključnih razlogov za dobro gospodarsko sliko so investicije.

Bruto investicije v osnovna sredstva so bile v drugem četrtletju za 13,2 odstotka višje kot leto prej. Enako visoka rast je bila zabeležena že v prvem četrtletju.

Eden ključnih razlogov za dobro gospodarsko sliko so investicije.

Največ so k temu prispevale investicije v zgradbe in objekte. Skupaj so se povečale za skoraj petino. Investicije v stanovanjske zgradbe so bile višje za 5,8 odstotka, v druge zgradbe in objekte pa kar za 23,6 odstotka.

Močno so rasle tudi investicije v opremo in stroje, približno za desetino. Investicije v transportno opremo so se povečale za 14,7 odstotka, v drugo opremo in stroje pa za 8,5 odstotka.

To je pomemben podatek, saj so investicije eden ključnih pogojev za prihodnjo rast produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Investicije so eden ključnih pogojev za prihodnjo rast produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Gradbeništvo močno izstopa

Med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi je bila rast najizrazitejša v gradbeništvu.

Dodana vrednost v gradbeništvu se je v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečala za kar 15,9 odstotka.

Podatki tako potrjujejo, da gradbena aktivnost pomembno prispeva k letošnji gospodarski rasti. Visoka rast investicij v zgradbe in objekte je pri tem pomemben dejavnik.

Močno se je povečala tudi dodana vrednost v skupini dejavnosti trgovina, promet in gostinstvo. Rast je bila 5,2-odstotna, kar je največ v zadnjih štirih letih. Ta skupina je k rasti obsega BDP prispevala 0,9 odstotne točke.

Tudi predelovalna industrija pospešila

Pozitivni signali prihajajo tudi iz predelovalnih dejavnosti. Dodana vrednost se je povečala za 4,3 odstotka, kar je najvišja rast v zadnjih šestih četrtletjih.

Predelovalne dejavnosti so k rasti obsega BDP prispevale 0,8 odstotne točke.

To je posebej pomembno za Slovenijo kot izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo. Čeprav evropska industrija še vedno ni v posebej močnem ciklu, slovenski podatki kažejo na izboljšanje aktivnosti domače predelovalne industrije.

Slovenski podatki kažejo na izboljšanje aktivnosti domače predelovalne industrije.

Okrepila se je tudi zunanja trgovina

V drugem četrtletju sta se povečala tako izvoz kot uvoz. Izvoz je bil za 6,4 odstotka višji kot leto prej, uvoz pa za 7,6 odstotka. Rast izvoza in uvoza blaga je bila najvišja po tretjem četrtletju 2024.

Rast izvoza je za Slovenijo posebej pomembna, saj velik del domačega gospodarstva temelji na prodaji na tujih trgih. Večja izvozna aktivnost pomeni več dela za podjetja, večjo proizvodnjo in potencialno več prihodkov.

Tudi prvo četrtletje je bilo boljše od prvotnih ocen. Ob objavi novih podatkov je SURS popravil tudi gospodarsko rast za prvo četrtletje.

Po podatkih, prilagojenih za običajna sezonska nihanja, je bila četrtletna rast po novem ocenjena na 1,1 odstotka, medletna pa na 3,5 odstotka. Obe oceni sta bili popravljeni navzgor za 0,4 odstotne točke.

Letošnja gospodarska slika je tako nekoliko boljša, kot je bilo mogoče sklepati iz predhodnih ocen.

Slovenija trenutno raste precej hitreje od evrskega povprečja

Najpomembnejše sporočilo najnovejših podatkov je zato primerjava Slovenije z Evropo.

Slovenski BDP je v drugem četrtletju zrasel za 1,8 odstotka, BDP območja evra pa le za 0,4 odstotka.

Slovenija je bila po četrtletni rasti druga med državami evrskega območja, takoj za Irsko. Ob tem je bila medletna rast slovenskega BDP 4,8-odstotna, medtem ko je območje evra v istem obdobju zraslo za en odstotek.

To pomeni, da se Slovenija trenutno ne premika v ritmu počasnega evropskega povprečja, ampak je njena gospodarska dinamika precej močnejša.

Napovedi ostajajo okoli dveh odstotkov

Kljub močnemu drugemu četrtletju večina institucij za celotno leto še vedno napoveduje približno 2-odstotno gospodarsko rast. Banka Slovenije, Evropska komisija in OECD pričakujejo 1,9-odstotno rast. Umar, EBRD in Mednarodni denarni sklad so nekoliko bolj optimistični in pričakujejo približno 2-odstotno rast.

Te napovedi so bile pripravljene pred objavo najnovejših podatkov za drugo četrtletje, zato bo zanimivo spremljati, ali bodo institucije svoje ocene v prihodnje prilagodile.

Za slovensko gospodarstvo bo zdaj ključno, ali lahko visoko raven investicij, domače potrošnje, gradbene aktivnosti in industrijske proizvodnje ohrani tudi v drugi polovici leta.

Za slovensko gospodarstvo bo zdaj ključno, ali lahko visoko raven investicij, domače potrošnje, gradbene aktivnosti in industrijske proizvodnje ohrani tudi v drugi polovici leta.

Močan rezultat, vendar tudi razlog za previdnost

Najnovejši podatki so nedvomno dobra novica. Slovenija je po četrtletni gospodarski rasti med vodilnimi državami evrskega območja, rast pa podpirajo investicije, potrošnja, gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in izvoz.

Slovenija je po četrtletni gospodarski rasti med vodilnimi državami evrskega območja.

Vendar en kvartal še ne pomeni dolgoročnega trenda. Slovenija ostaja močno odvisna od evropskega gospodarstva, predvsem od razmer na ključnih izvoznih trgih. Zato bo za dolgoročno konkurenčnost pomembno, da se sedanja investicijska aktivnost nadaljuje, da podjetja povečujejo produktivnost ter da gospodarsko okolje spodbuja nova vlaganja in razvoj.