Projekt "istospolnim parom omogočiti posvajanje otrok" dokončno izpeljan tudi v Sloveniji

POSLUŠAJ ČLANEK
Zakonske zveze ne moreta skleniti le osebi različnega spola, temveč katerikoli dve osebi. In ker ju ne želimo diskriminirati, je tudi njima treba omogočiti posvojitve otrok.

Tako lahko v dveh stavkih povzamemo bistvo projekta ureditve posvojitev otrok v LGBTQ+ razmerja mimo večinske ljudske volje, ki ga je leva opcija izpeljala preko njenim nazorom pripadajočih ustavnih sodnikov in parlamentarne večine, podeljene na aprilskih volitvah v državni zbor.

Zadnji pečat na odločitev parlamentarne večine, da ne dovoli referenduma o spremembah družinskega zakonika, ki posvojitve v istospolna razmerja omogočajo, je dalo Ustavno sodišče, ki je zavrnilo pritožbo Primca in Zevnikove ter potrdilo, da sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku ni v neskladju z ustavo.

In to je tudi bistvo celotnega projekta, kot so ga zastavili po dveh referendumskih neuspehih: zablokirati ljudsko voljo preko ustavnih sodnikov, pišemo v komentarju uredništva.

Kot vemo, je pred meseci večina ustavnih sodnikov na zahtevo o presoji ustavnosti s strani dveh homoseksualnih parov presodila, da je Družinski zakonik iz decembra 2020 v delu, kjer določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le 2 osebi različnega spola, v neskladju z ustavo. Diskriminatorno naj bi bilo, da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka.

Golobova večina v državnem zboru je zato spremenila družinski zakonik in zakonsko zvezo definirala kot "življenjsko skupnost dveh oseb", s čimer, ugotavlja Ustavno sodišče v odločbi iz 14. decembra, je odpravilo protiustavnost in diskriminacijo istospolnih parov, ko gre za možnost posvajanja otrok.

Civilnodružbeni aktivist Aleš Primc je zgolj v nekaj dneh zbral več kot 30 tisoč podpisov za začetek postopka za referendum o tem vprašanju, vendar ga je državni zbor s sklepom prepovedal, češ da ne more biti referenduma o zakonu, ki odpravlja protiustavnost.

Primc in Zevnikova sta se pritožila na Ustavno sodišče. Danes je jasno, da neuspešno.


Aleš Primc in Metka Zevnik sta kot pobudnika referenduma v postopku pred Ustavnim sodiščem utemeljevala, da sprejete spremembe Družinskega zakonika ne pomenijo zakona, ki bi odpravljal v odločbah Ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost. Ter še, da spremembe bistveno presegajo navedeni odločbi Ustavnega sodišča, za uresničitev katerih naj bi bil sprejet prenovljeni Družinski zakonik.

Drugi odstavek 90. člena ustave določa, da je zakonodajni referendum med drugim nedopusten tudi:

  • o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in
    temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost 


Ustavni sodniki v odločbi najprej spomnijo, da pri presoji odločitev, ki se tičejo 90. člena ustave, ne opravijo tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami (v tem primeru pravico do referenduma in na drugi strani drugimi ustavnimi vrednotami, ki naj bi jih varoval Družinski zakonik), temveč US  "v mejah pravnega sklepanja in ob upoštevanju vseh okoliščin primera oceni, ali gre v konkretnem primeru za zakon iz drugega odstavka 90. člena Ustave".

In prav to so presojali ustavni sodniki. To pomeni, da Ustavno sodišče v tem postopku ni presojalo skladnosti nove ureditve z Ustavo, temveč zgolj, ali gre v primeru DZ-B za zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo
protiustavnost (četrta alineja drugega odstavka 90. člena Ustave), zaradi česar je o
njem izključen zakonodajni referendum.

Kot je sklepati iz njihove obrazložitve, so večinsko ugotovili, da v tem primeru gre za navedeno izjemo. Ustavno sodišče tudi pritrjuje državnemu zboru, da opredelitev zakonske zveze, ki posledično vpliva tudi na opredelitev potencialnih upravičencev do skupne posvojitve, dobesedno sledi načinu izvršitve iz odločbe ustavnega sodišča.

Glede navedb Primca in Zevnikove, da je treba ob preurejanju temeljev
družinskopravnih razmerij upoštevati tudi večinsko stališče državljank in državljanov,
ki se lahko najbolje izrazijo na referendumu, pa so ustavni sodniki opozorili, da
je v Republiki Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je to, da
lahko vrednote, ki jih varuje Ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice
in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine.

Odločitev US je bila sprejeta s 7 glasovi za in 1 proti. Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič ni sodeloval pri presoji.

"Ni poražen Primc, poraženi so otroci"

Na odločitev ustavnega sodišča in medijske naslovnice, da je Aleš Primc doživel poraz, se ta odzval na Twitterju z naslednjimi besedami: "Danes ni poražen Primc, če še ne veste. Danes so poraženi otroci. Oni ne bodo protestirali. Se bomo pa za njih borili mi. Ko bodo odrasli, bodo popravili krivico. Samo naprej!"


Odklonilno ločeno mnenje dr. Roka Svetliča: Problem je interpretacija človekovih pravic, ki postaja dominantna v zadnjih desetletjih


"Moj glas proti tej odločbi je problematičen, saj bi jo moral, če bi ravnal lege artis, podpreti.
Državni zbor ni mogel ravnati drugače, kot je ravnal," svojo ločeno mnenje začenja ustavni sodnik dr. Rok Svetlič. Njegov glas proti pa naj bo razumljen kot "gesta globokega nestrinjanja z interpretacijo človekovih pravic, ki postaja dominantna v zadnjih desetletjih".

Sicer nadaljuje, da svojega stališča do tega ne želi vsiljevati ali ga predstaviti kot ekskluzivno pravilnega, saj spoštuje večinsko stališče glede interpretacije človekovih pravic, ki se je razvilo v EU ter na Zahodu nasploh in se je posledično uveljavilo tudi v odločitvah Ustavnega sodišča. "Vseeno pa čutim dolžnost, da opozorim na tveganja, ki jih prinašajo ti premiki s seboj," dodaja.

Dr. Rok Svetlič: "Gre za nevarne spremembe v pojmovanju človekovih pravic, zaradi katerih so te postale čisto nekaj drugega in posledično niso več zmožne opravljati svoje temeljne naloge: zaznati dejanske kršitve človekovih pravic."


Svetlič v nadaljevanju razvije pravno-filozofsko razpravo o ravnovesju med "dvema vejama pravne civilizacije", to je kolektivnim principom in principom posameznika. Iskanje in ohranjanje ravnovesja med njima je po njegovem "centralni problem pravne in politične filozofije od 18. stoletja dalje".

"Tisto, kar po mojem mnenju ta trenutek najbolj ogroža človekove pravice, je v tem, da se
je podrlo ravnotežje med tema dvema platema: kolektivni princip je začel ogrožati princip
posameznika," ocenjuje.

Svetlič poudarja, da je vedno javno zagovarjal, da se morajo pravice istospolnih oseb izenačiti s pravicami, ki jih uživajo osebe, ki sklenejo zakonsko zvezo ... Toda upoštevati moramo, da obstaja še eno dejstvo: da pomembno število ljudi meni, da obstaja razlika med zvezo med
istospolnimi osebami ter raznospolnimi. In tudi to dejstvo bi po njegovem moralo uživati spoštovanje, enako kot prvo. Način spoštovanja obeh "dejstev" je po njegovem mnenju predstavljala prejšnja ureditev.

Svetliča je zmotilo, da je Ustavno sodišče reklo, da mora obstajati le ena uniformna oblika. Za vse. S tem je bil spregledan drugi steber naše tradicije: pravica do ločevanja od drugih.

In ni vsako ločevanje diskriminacija, nadaljuje ter dodaja, da pravica
do ločevanja-od-drugih ni avtomatično kršitev človekovih pravic, pač pa njihovo
nepogrešljivo bistvo.

Glede možnosti posvojitve otrok Svetlič najprej pravi, da naj bi človekove pravice v prvi vrsti varovale tiste pravice človeka, brez katerih ni možno njegovo dostojanstveno življenje. Res da se koncept tega s časom širi. "Toda danes diskurz človekovih pravic kot kršitev zazna že goli obstoj nekih dejstev (npr. da je spet razdeljen v države) ali stanj (npr. obstoj biološkega spola). To pa je nekaj čisto drugega," meni.

Iz slednjega Svetlič izpelje, da odločitev Ustavnega sodišča sledi razumevanju človekovih pravic v smislu, da se mora univerzalno bistvo človeka dvigniti nad banalne in naključne spone, ki ga vežejo na čas in prostor. Iz tega sledi, da "ne le pripadnost kulturi, narodu, državi, ne sme ga omejevati niti pripadnost (biološkemu) spolu. Če se počuti tako, naj živi identiteto (družbeno konstruiranega) spola, ki ga prosto izbere."

In ker tudi družina ni naraven, pač pa družbeno konstruirani pojav, nadaljuje Svetlič, mora imeti tudi pravico do ustvarjanja družine neodvisno od naključnih naravnih danosti. "Človekovi svobodi – tj. njegovim aspiracijam, željam, občutenjem – se ne sme postaviti nasproti prav nič."

In po Svetliču ima tako razumljena svoboda za temeljni smoter človekovih pravic, tj. za kategorično varstvo posameznika, uničujoče posledice. V zanosu "napredka" padejo vsa merila za težo kršitev človekovih pravic. Podrobneje v odklonilnem ločenem mnenju dr. Roka Svetliča.



KOMENTAR: Uredništvo
Bistvo vsega: do otrok mimo volje ljudstva in narave prek Ustavnega sodišča
Aleš Primc ima svoj prav, ki mu nedvomno pritrjuje tudi večina slovenskih ljudi, kar je navsezadnje bilo dvakrat ugotovljeno na splošnem ljudskem glasovanju. V tretje ga ne bo, ker je rezultat vnaprej znan. Zato so, kot je že pred leti v slovitem stavku nakazala poslanka, zdaj sodnica Jasna Murgel, LGBTQ aktivisti ubrali drugo pot. Ta je bila predvidljiva, omogočila pa jo je s strani Murglove napovedana "menjava ustavnih sodnikov". In bistvo te poti je ravno v tem, kar se je zgodilo zdaj – če večina LGBTQ skupnosti noče omogočili tistega, kar zahteva, bodo pač to večino zablokirali. In ja, v končni fazi je šlo zgolj za otroke – spremenjena definicija zakonske zveze je bila le pot do omogočanja posvojitev otrok v istospolna razmerja. Aleš Primc se lahko trudi naprej, sklicuje množične shode, ki jih večinski mediji gladko ignorirajo, ter uveljavlja nove zahteve po presoji ustavnosti, k čemur ga v svoji odločbi posredno provocirajo tudi ustavni sodniki. A prepričan je lahko, da bo rezultat enako jalov kot tokrat, saj je bila zastavljena LGBTQ oseb pot do otrok natančno premišljena in imela vnaprej pripravljene rešitve za vse prepreke. Kar pa seveda še ne pomeni, da bi okoli prinešena večina morala utihniti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike