Programski svet RTV s prepričljivo večino potrdil programski načrt, ki prinaša spremembe v informativnem programu televizije

Foto: Eva Gajšek
Močnem odporu novinarjev informativnega programa navkljub je precejšnja večina programskih svetnikov RTV Slovenija na današnji seji podprla predlog programsko-produkcijskega načrta za leto 2022, z opombo, da se predvidene spremembe v informativnem programu TV Slovenija zamaknejo s februarja na najkasneje do konca marca. 

PPN 2022 pod novim vodstvom prinaša kar nekaj sprememb, predvsem v shemi informativnega programa RTV Slovenija, ki pa je za mnoge gledalce, ki so se v zadnjih letih od spremljanja programa javne radiotelevizije odvrnili, hkrati tudi njen najbolj problematičen del.

Ključne spremembe PPN 2022, ki jih je pripravilo novo vodstvo na čelu z v.d. direktorja Televizije Slovenija dr. Valentinom Arehom, predvideva nekajminutno krajšanje nekaterih informativnih oddaj na TV Slovenija 1, med drugim Dnevnika in Odmevov. Del oddaj, denimo Utrip, Zrcalo tedna in Prava Ideja, se selijo na drugi program, kjer se sicer med 20. in 22. uro uvaja dvourni informativni blok, ki bo nadomestil tudi nekatere oddaje, ki se sicer na prvem programu Televizije Slovenija ukinjajo.

Sproščeni programski prostor na prvem programu bodo zapomnili z več kulturnih oddaj ter z zabavnim programom.

Vodstvo Televizije Slovenija skuša program prenoviti po zgledu nekaterih uspešnih javnih televizij iz tujine, med drugim BBC in ORF. Gledanost Televizije Slovenija je na zgodovinsko nizki ravni in še pada. Posebej še, ker je zadnje dni prav programska shema RTV Slovenija ena osrednjih novic v naši državi.

Spremembam se krčevito upirajo predvsem predstavniki zaposlenih v informativnem programu, ki, kot pravijo, sicer želijo spremembe na bolje, vendar rešitve vidijo povsem drugje. Sprememba programske sheme po njihovem mnenju vodi v še nižjo gledanost Televizije Slovenija. Želijo si predvsem zaščite kadrov, da javni televiziji najboljših kadrov ne bi »kradle« komercialne televizije, pa tudi program, ki bi bolje nagovarjal mlade. Prav v demografski skupini mladih je namreč največ takšnih, ki televizije, posebej pa še javne RTV, ne gleda.

Nekateri svetniki so posebej kritični tudi do dejstva, da se predvolilna soočenja premikajo na drugi program. Menijo, da gre za program, ki bi moral imeti absolutno prednost na prvem sporedu televizije.

Na drugi strani svetniki opozarjajo, da so spremembe nujno potrebne, saj status quo vodi v pogubo javne televizije. V obravnavanem načrtu vidijo vizijo vodstva, ki skuša s spremembami spremeniti smer padanja gledanosti, zato nekateri z več, drugi z manj navdušenja predlog podpirajo.

Med 26 člani programskega sveta, ki so na seji glasovali (od 29) je PPN 2022 podprlo 17 svetnikov, 5 jih je bilo proti, 4 so bili vzdržani.

Začetek reforme okostenele javne radiotelevizije


In prav sprememba programske sheme naj bi vodila tudi v globlje spremembe na javni televiziji. V.d. direktorja dr. Areh naj bi po sprejemu produkcijskega načrta v kratkem predlagal tudi kandidata za mesto odgovornega urednika informativnega programa. To funkcijo, sicer kot v.d. še vedno opravlja Manica Janežič Ambrožič, ki je sicer prav zaradi obravnavanih sprememb s tega mesta formalno odstopila pred mesecem dni.

S temi koraki pa utegne novo vodstvo odločneje poseči v program RTV Slovenija, ter zagotoviti predvsem bolj uravnoteženo obravnavo vseh strani v super volilnem letu 2022, ko nas čakajo parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve. Prav slednje pa gre posebej v nos strukturam, ki so do sedaj imele glavno besedo v informativnem programu. Ena izmed programskih svetnic, ki odločno nasprotuje predlaganim spremembam, je denimo dejala, da je "uravnoteženost smrt za informativni program."

Prav zato je po mnenju bolj obveščenih virov ključno, da svetniki potrdijo PPN, saj le ta omogoča spremembe delovanja javne RTV. V nasprotnem primeru zavod čaka financiranje po dvanajstinah, oz. povedano drugače, status quo v vsej svoji polnosti.

Znanstvenik in podjetnik dr. Štrancar opozarja pred selitvijo in ukinjanjem gospodarskih oddaj

Glede nekaterih programskih sprememb, ki se tičejo oddaj z gospodarskimi in podjetniško tematiko, se je oglasil tudi uspešni podjetnik in znanstvenik, direktor ajdovskega podjetja BIA Separations, dr. Aleš Štrancar.

"Sem odločno proti selitvi oddaj Točka preloma in Prava ideja na drugi program, njihova ukinitev bi bila nedopustna. Naloga RTV Slovenija kot javne televizije je, da ponuja vsebine, ki niso nujno povezane z njihovo gledanostjo. Še toliko bolj to bode v oči ob dejstvu, da v programski shemi ostaja recimo oddaja Studio City. Skrajno ideološka oddaja, katere glavni cilj je vnašanje razdora v slovenski narod. Zanimivo, da do danes še nihče od t.i. varuhov slovenskega jezika ni protestiral proti imenu te oddaje, medtem ko imamo podjetniki težave zaradi uporabe neslovenskih besed v imenih podjetij," pravi Štrancar.

Sam meni, da so gospodarsko-podjetniške tematike v Sloveniji že tako ali tako osiromašene, zato bi ukinitev oddaj, ki so posvečene gospodarstvu in podjetništvu, še en udarec slovenskemu gospodarstvu, katerega "edina naloga je očitno le polnjenje državne blagajne brez možnosti vpliva na to, kako se ta denar potroši".




https://twitter.com/BojanPozar/status/1465381782447181838

https://twitter.com/LukaSvetina/status/1465408912702816257

 
KOMENTAR: Peter Merše
Če so dovolj dobri, jim bodo gledalci sledili tudi na 2. program
Silovitemu uporu precejšnjega dela novinarjev informativnega programa ter dela civilne družbe navkljub so programski svetniki izrekli zaupnico novemu vodstvu, ki želi okostenelo nacionalno televizijo reformirati in tako zaustaviti trende nazadovanja v gledanosti in zaupanju v njen program. Čeprav so določeni pomisleki, kot je prestavljanje nekaterih tradicionalnih oddaj ali tistih z gospodarskega področja, kot opozarja podjetnik dr. Štrancar, na mestu, pa logika 1. programa kot tistega, ki po stari navadi sam po sebi pomeni določeno prednost, z novim načinom konzumiranja medijskih vsebin umira. Bolje rečeno, umira z generacijami, ki so pojav televizije doživele kot izum svoje generacije. Dandanes, ko imajo gledalci na voljo na desetine programov, ponudnike dostopa vsebin na zahtevo ter seveda neizmerne planjave svetovnega spleta, se je za gledalce potrebno boriti drugače kot z oklepanjem preživetih vzorcev. O tem kakšna je gledanost informativnega programa javne televizije, je že zdaj v največji meri rezultat njene kakovosti, profesionalnosti ter seveda zavodovoljstva gledalcev. Ne v smislu, navijaštva za "naše" in "njihove", temveč v poročevalski objektivnosti ter elementarni pravičnosti pri obravnavi različnih družbeno-političnih akterjev. Seveda gre zraven še razvoj v smeri sodobnih vizualnih rešitev, ampak v jedru gre, še posebej pri javnih medijih ravno za to - objektivnost, zmernost, uravnoteženost, kakovost. Če gledanost in zaupanje padata, je srž problema najbrž v tem, ne pa v vsem drugem. Če je drugače, se novinarji informativnega programa nimajo česa bati. Če znajo delati dober, kakovosten program, jim bodo gledalci sledili tudi na dvojko. Največja past, v katero se pri tem lahko ujamejo je, da za morebitno nadaljnje padanje gledanosti in zaupanja alibi najdejo v prihajajoči reformi. Ali bo program, ki ga ustvarjajo, gledljiv in prebavljiv, je v največji meri odvisno od njih samih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike