Primož Zelenšek, Chipolo: “V podjetništvu ni starih in mladih. So samo tisti z več želje, poguma in sposobnosti.”

Primož Zelenšek je direktor podjetja Chipolo d.o.o. iz Trbovelj, ki sodeluje z največjimi tehnološkimi podjetji, kot sta Google in Apple. S pametnim iskalnikom predmetov, ki so ga začeli razvijati pred desetimi leti, so orali ledino in so danes vodilni na svojem področju.

V pogovoru za Domovino je Primož Zelenšek opisal, kakšni so bili začetki tega startupa, kako so razvili produkt in ga spravili na trg. Kot pomemben zaposlovalec iz Zasavja imajo velik vpliv tudi na lokalno okolje, podrobneje pa je pojasnil tudi svoje videnje slovenskega podjetniškega okolja in v katero smer bi morali iti kot država, da bi v gospodarstvu postali pomembni igralci na globalnem trgu. Spregovoril je tudi o umetni inteligenci, prekomerni rabi pametnih naprav in času za družino, ki ga je velikokrat premalo ...

Kako dolgo ste že v podjetništvu?

V podjetništvu sem že od leta 2009, ko sem zaključeval študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Podjetje Apple je takrat odprlo platformo za razvoj mobilnih aplikacij. S skupino študentov smo ustanovili podjetje in začeli razvijati mobilne aplikacije. Vse seveda ni šlo najbolj gladko, smo se pa veliko naučili.

Pravzaprav ste bili neke vrste pionirji na tem področju. Leta 2009 aplikacije še niso bile ravno »stvar«.

Ja, res je. To je bil začetek. Potem pa sva z enim od soustanoviteljev današnjega Chipola sedela na morju in igrala namizno družabno igro Activity. Prišla je ideja, da bi to igrico digitalizirali. Takrat so se namreč začeli že pojavljati tablični računalniki. Igro smo razvili do nekje 80 % in potrkali na vrata družbi Piatnik v Avstriji, ki ima ekskluzivno pravico za to igro. To je še danes ena najbolj popularnih iger v Evropi. S Piatnikom smo naredili partnerstvo, ki je trajalo več kot deset let in smo si delili prihodke od prodaje te igre. Pred dvema letoma pa smo jim prodali vse pravice in nekako zaključili to zgodbo. Takrat smo spet želeli realizirati neko mobilno aplikacijo, ampak je bilo zelo težko priti do posla. Ali smo bili prehitri ali pa ideje niso bile čisto prave. V tistem start upu nas je bilo pet in smo delali zelo entuziastično, popoldansko, praktično brez prihodkov, saj smo vse, kar smo zaslužili, vlagali v opremo. Potem se je pokazal trend v to smer, da bodo aplikacije zastonj, pridružila sta se nam še dva člana in smo razvili nekaj idej. In ena od teh je bil tudi današnji Chipolo.

Nam predstavite malce podrobneje, kaj sploh je to?

To je v bistvu renovacija obeska za ključe. Če se spomnite, v devetdesetih so bili obeski, ki so se oglasili na žvižganje – no, s Chipolom pa pritisneš na gumb in najdeš ključe ter obratno. Chipolo lahko štejemo za soustanovitelja kategorije pametnih iskalnikov. V istem obdobju se je sicer pojavilo še nekaj drugih konkurentov, ampak bili smo vsekakor med prvimi.

Večkrat rečem, da je podjetništvo kot vlakec smrti. Od zelo gor do hitro dol. Tudi biti na vrhu je velikokrat strašljivo.

Leta 2012 smo začeli razvijati to idejo, 2013 pa smo skušali priti na trg. Glavni preboj se je zgodil s Kickstarterjem – platformo za pobiranje prednaročil za določene produkte. Takrat je bilo v Sloveniji kar nekaj uspešnih zgodb s te platforme (Lumolabs, Flykly, Musgard …). Financiranje poteka tako, da te ljudje podprejo, da lahko realiziraš produkt, ki si jim ga predstavil, in v zameno jim pošlješ ta produkt, ko je končan.

Takrat smo v petindvajsetih dneh zbrali tristo tisoč dolarjev. To je bil za nas res preboj, začeli smo zelo entuziastično, javilo se je veliko kupcev, distributerjev … Podjetje je začelo rasti.

Začelo vas je torej sedem. Ste imeli med sabo tudi kakšnega marketinškega ali tržnega strokovnjaka, ki se je ukvarjal s prodajo, ali ste vsi delali vse?

Vsi smo delali vse. Za marketing nismo porabili skoraj nič denarja, ker ga niti nismo imeli. Marketinški del je bil zelo preprost in skromen. Če sem iskren, smo imeli veliko srečo. Že prvi dan smo zbrali 15 tisoč dolarjev. Teh produktov takrat na tržišču še ni bilo, trg pa je bil ogromen. Beseda je šla od ust do ust in tudi popularnost na Kickstarterju je zelo pripomogla.

Očitno ste imeli produkt, ki je odgovoril na neko potrebo množic, ki je morda še same niti poznale niso …

Res je. Chipolo pomeni Chip in colors (čip v barvah). Začeli smo z devetimi barvami in zelo preprosto obliko – okroglo, ki gre v vsak žep, čiste, jasne linije. Tudi uporaba aplikacije je zelo preprosta. To je osnova našega posla.

Do danes pa se je seveda spremenilo veliko stvari. Podjetje je zraslo. Danes imamo 70 zaposlenih. Prisotni smo v največjih svetovnih prodajnih verigah. Računamo, da do konca leta pridemo tudi v uradne Apple trgovine. Naši največji trgi so Evropa, ZDA, Kanada … Danes imamo avtomatizirano proizvodnjo naših izdelkov, in to vso v Sloveniji. Na to smo zelo ponosni. Celoten razvoj  poteka v našem podjetju.

Največji preskok v poslovanju pa se je zgodil leta 2021, ko je Apple objavil svoj produkt AirTag. Za nas je to dobro, saj bo tako ta kategorija izdelkov postala še bolj prepoznavna. Chipolo je takrat videl, da bo težko plaval proti Applu, ta pa je tudi odprl svojo aplikacijo, da lahko tudi drugi izdelujemo svoje produkte tako, da delujejo znotraj njihove aplikacije. Zato smo takrat naredili posebno linijo – Chipolo Spot linijo, ki dela znotraj naprav Apple. Nekaj podobnega pa smo letos naredili tudi z Googlom. Z našo vizijo skušamo uporabnikom ponuditi najbolj optimalen produkt, ki je preprost za uporabo in zanesljiv.

Moj način dela se je konkretno spremenil, iz inženirja sem postal operativec. Še vedno pa rad skočim v inženirske vode, saj je to moja strast in se dobro počutim v teh vodah.

Šli ste od startupa do podjetja s sedemdesetimi zaposlenimi. Ste direktor – torej ste spremenili tudi svoj poklic. Biti direktor je vendar nekaj drugega kot inženir.

Marsikaj se je res spremenilo. V osnovi sem inženir in tudi večina ustanoviteljev Chipola je iz inženirskih poklicev. Moj način dela se je konkretno spremenil in sem od inženirja postal operativec. Še vedno pa rad skočim v inženirske vode, saj je to moja strast in se dobro počutim v teh vodah.

Kako imate v podjetju zastavljene kadrovske zadeve?

Strukturo v podjetju imamo zastavljeno tako, da posamezni člani skrbijo za manjše skupinice, oddelke. Enako je z zaposlovanjem novih kadrov. Vsak skrbi za svojo ekipo in tudi za to, da se ljudje, ki pridejo na novo, dobro vključijo v podjetje. Sistem, ki ga imamo, zaenkrat v redu funkcionira. Se pa seveda tudi kdaj zgodi, da se pridruži kdo, ki nekako ne paše preveč v našo zgodbo in podjetje in tukaj se skušamo nekako prijateljsko raziti. Je pa te fluktuacije sorazmerno malo.

Vaše podjetje je iz Trbovelj in ima tudi v lokalnem okolju velik pomen, nenazadnje tudi kot zaposlovalec …

Ja, smo že kar velik zaposlovalec. Naš sosed in prijatelj je podjetje Dewesoft, ki teče še hitreje od nas. Glede na tranzicijo, skozi katero je Trbovlje in celotno Zasavje tudi šlo, spadamo danes gotovo med bolj pomembna podjetja v Zasavju. Smo podjetje, ki vse izdelke izvozi, in podjetje, ki je prisotno na vseh večjih trgih sveta in dela z najbolj znanimi in pomembnimi »brandi« tega sveta. Na svojem področju smo gotovo eno bolj pomembnih podjetij v Evropi. Z Applom in Googlom naenkrat dela zelo malo podjetij.

Ste torej tudi neke vrste promotor Slovenije in slovenskega gospodarstva …

To pa vedno. Na to smo zelo ponosni. Prisotni smo na največjih dogodkih naše panoge po svetu. Tudi poslovni partnerji, ki nas obiščejo v Sloveniji in jim pokažemo lepote naše dežele, so običajno navdušeni. Nad kulturo, hrano, naravo, varnostjo …

Kako ocenjujete slovensko podjetniško okolje? Je dovolj stabilno?

Slovensko podjetniško okolje je šlo skozi precejšnjo tranzicijo. Do leta '90 skoraj nismo imeli “privatnikov”, ker okolje temu ni bilo naklonjeno. To se je potem začelo spreminjati. Potem je bilo neko čudno obdobje, ko se je na veliko privatiziralo in večinoma ni bila zgodba o uspehu. Nastalo pa je ogromno zelo uspešnih podjetij iz garaž. Špica, Dewesoft, Pipistrel, Akrapović … tudi mi, nenazadnje … Tudi če pogledamo tujino, so ti veliki tehnološki giganti nastali iz nič. Iz neke manjše skupinice ljudi, ki so skupaj ustvarili velike zgodbe. V tem obdobju se je začela pojavljati tudi startup scena, za katero pa mislim, da bi morala imeti še večjo težo v našem gospodarstvu. Nanjo se premalo stavi. Kajti ravno startupi lahko postanejo milijardna podjetja in tukaj je še veliko prostora.

Na svojem področju smo gotovo eno bolj pomembnih podjetij v Evropi. Z Applom in Googlom naenkrat dela zelo malo podjetij.

Kar pa me najbolj skrbi, pa je, da nisem prepričan, če je jasno, kakšna je gospodarska vizija Slovenije. Kakšna podjetja pri nas sploh želimo? Ker imamo relativno majhen trg in tudi malo kvalitetnih kadrov – kar je logično, ker nas je samo 2 milijona. Če razvijamo kar vse panoge, je to vse zelo razpršeno in je malo prostora za res kvalitetne zgodbe in podjetja, ki bi postala igralci na globalnem trgu.

Torej mislite, da bi se morali na državni ravni osredotočiti na nekatere gospodarske panoge in jih načrtno razvijati?

Ja. Ker potem je kader v tisti kategoriji bolj razvit. Tukaj bi se morali čisto strateško odločiti. Te kategorije bomo naslednjih 30 let načrtno razvijali, vanje vlagali … današnja politika, kar je seveda tudi čisto normalno za mlado demokracijo, pa stvari gleda zelo kratkoročno. Vse politične struje bi se morale usesti in se odločiti: »Tole bomo spodbujali, ne glede na to, kdo bo na oblasti.«

Imate težave s kadri? Odhajajo v tujino?

Niti ne. Imamo pozitivno izkušnjo glede tega. Naši kadri prihajajo k nam iz vse Slovenije. Ne glede na zelo slabe cestne povezave Zasavja. Do Ljubljane rabimo uro in 15 minut, ob praznih cestah. Je pa to tudi lahko plus, saj se kadrom iz Zasavja zato ne ljubi voziti v Ljubljano in ostanejo tukaj. Odhodi v tujino se mi ne zdijo problematični, bi pa morala država potem te ljudi spodbujati, da se vrnejo in znanje, ki so ga pridobili zunaj, prinesejo nazaj.

Kakšne kadre največ iščete?

Zaposlujemo celoten sklop kadrov. Od proizvodnje, prodaje … najbolj pogrešamo seveda razne razvijalce mobilnih platform in druge inženirje.

Kakšne načrte imate za prihodnost?

Trenutno čakamo na Google, da objavi svojo aplikacijo, ki jo naš proizvod potrebuje za delovanje, tako da še ne moremo iti v prodajo.

Seveda ves čas razmišljamo, kaj trg potrebuje in razvijamo produkte. Imamo tudi namen razviti produkte, ki bodo namenjeni za iskanje koles, za potovanja … zgraditi sistem, preko katerega bodo lahko ljudje našli svoje dragocene predmete in jih imeli pod kontrolo. To je naša dolgoročna vizija.

Veliko delamo tudi na partnerstvih. Številna velika podjetja v svoje produkte vgradijo naš produkt in ga tako zaščitijo pred izgubo in krajo. Dolgoročno se tako premikamo tudi v B2B segment.

Današnja politika, kar je seveda tudi čisto normalno za mlado demokracijo, stvari gleda zelo kratkoročno.

Se pravi, je denarnica s Chipolom, ki je v gneči nekje ukradena, lahko zelo preprosto locirana …?

Če je denarnica ukradena, je seveda potrebno na policijo, ne spodbujamo, da se tatu išče samoinicativno s pomočjo naših produktov, saj ni varno. V primeru pa, da naš uporabnik denarnico izgubi, jo lahko preprosto locira s pomočjo vseh Apple uporabnikov, ki so del omrežja Find My. Teh je na svetu več sto milijonov, zato je velika verjetnost, da bo mimo izgubljene denarnice šel kdo, ki ti bo posodobil lokacijo.

Uporabljate umetno inteligenco pri svojem delu?

Različne tehnologije se razvijajo z različno hitrostjo. Osnova naše naprave je Bluetooth in razvoj je šel skozi različne faze. Danes je tak, da je poraba ene majhne naprave tako nizka, da mini baterijo zamenjaš enkrat letno ali še redkeje. Tudi pri umetni inteligenci je podobno. Razvoj je prišel do te faze, da jo lahko začnemo implementirati v različna orodja, ki bodo spremenila človeštvo v to smer, da bomo lažje, hitreje in bolj brez napak opravljali določene poklice. V Chipolu jo že uporabljamo – pri pisanju kode, pri razvoju … vse zaposlene skušamo izobraziti, da jo uporabljajo. S tem smo namreč hitrejši in posledično bolj konkurenčni.

Verjamem, da bo tako zregulirana, da ne bo postala nevarna človeku. Mislim, da je to ogromen preskok v človeštvu. Če bomo znali to na pravilen način izkoristiti, bo to lahko zelo izboljšalo naša življenja – kakor so ga že mnoge druge tehnologije.

Številna velika podjetja v svoje produkte vgradijo naš produkt in ga tako zaščitijo pred izgubo in krajo.

Kako komentirate prekomerno rabo mobilnih naprav, še zlasti med mladimi, o čemer je v zadnjem času vedno več govora?

Težava je, da smo tudi ljudje šli v tranzicijo – prej so informacije do nas prihajale na različne načine. Televizije, časopisa, od ust do ust … danes je vse to v eni napravi. Kovid je to samo še poslabšal. Medsebojni odnosi, komunikacija … ta fundament človeštva, pravzaprav, naj bi se s pametnimi napravami izboljšal, ampak se je poslabšal. V osnovi imamo ljudje težavo, da ne znamo med sabo komunicirati, in telefoni ti vedno ponudijo izhod ali beg.

Otroke je zelo težko vzgajati drugače, če si sam ves čas na telefonu. Tukaj največ naredi vzgled. Najlažje je, če jim v roke porineš telefon in je potem za mizo mir. Najprej bo treba naučiti starše. Nekateri so že spoznali, nekateri še bodo, nekateri pa ne bodo nikoli … v splošnem pa bi morali tudi ves izobraževalni proces obrniti v to smer, da bi več časa in energije namenili medsebojnim odnosom kot pa teoriji in enciklopedičnemu znanju. Danes imamo podatkovno znanje vsi na dosegu roke, bolj je vprašanje, kako naučiti človeka, da ga je sposoben najti in predvsem filtrirati, ker je vsega preveč. Potrebuje pa tudi dobro mero samokontrole.

Kako usklajujete naporno službo in družinsko življenje?

Imam dva otroka (šest in osem let) in partnerko. To usklajevanje je naporno. Na začetku podjetniške poti je bilo še bolj in sem bil res malo z njimi. Zadnja leta skušam to namensko spremeniti. Glede tega je bilo obdobje kovida pozitivno, saj smo veliko več časa preživeli skupaj in se tudi še bolj navezali eden na drugega. Vikendi so namenjeni družini. Tudi počitnice preživljamo skupaj v družinskem krogu.

Otroke skušava spodbujati k odgovornosti, da bosta odrasla v samostojne osebe, ki vedo, česa si želijo in kaj hočejo.

Če bomo znali umetno inteligenco na pravilen način izkoristiti, bo to lahko zelo izboljšalo naša življenja – kakor so ga že mnoge druge tehnologije.

Kaj menite o šolskem sistemu? Spodbuja podjetniško miselnost?

Komentiram lahko zaenkrat samo prva dva razreda. Kar sem opazil, je, da se veliko dela na samozavesti. Veliko je govornih nastopov in otroke se spodbuja, da znajo predstaviti svoje delo. To je pozitivno.

Gospodarskega duha v šolstvu ni ravno opaziti. Je pa vprašanje, če je sploh potreben. Šola naj da splošno znanje in samozavest. Da se otroci naučijo poslušati, se sporazumevati, odgovornosti … Je pa to ponovno vprašanje pri določitvi, kakšno državo želimo in kaj bo naša dolgoročna vizija. Sam bi seveda rad videl, da bi se podjetniški duh približal otrokom.

Kaj bi svetovali mlademu človeku, ki začenja ali ga mika podjetništvo?

Prvič, mora biti neka osnovna želja, da nekaj ustvariš. Da te neko področje tako zanima, da bi razvil nek produkt. Idealno je, če rešuješ nek problem, ki ga ljudje imajo. Če ni problema, je tudi idejo težje prodati.

V podjetništvu ni starih in mladih. So samo tisti z več želje in poguma in večjo sposobnostjo prilagajanja. Potrebna je seveda tudi odprta glava in da ni ego nekje v višavah. Pa pripravljenost za učenje in spraševanje. Potrebno je iti na trg, premislit, kaj ljudje hočejo, rabijo … nato naredimo prototip in gremo na trg ter preverimo, če bi ga kdo sploh kupil. Danes je ogromno nekih metod, da lahko to preveriš.

Najbolj ključna zadeva je pa vztrajnost. Danes je na voljo veliko vsega. Vedno je dovolj priložnosti za vsakega. Podjetništvo je najbolj zanimivo področje. Imaš svobodo, je pa tudi stres in tveganje. Večkrat rečem, da je kot vlakec smrti. Od "zelo gor" do "hitro dol". Tudi biti na vrhu je velikokrat strašljivo.