Primc volivce pozval, naj volijo druge pomladne stranke. Katera najbolj potrebuje njegove glasove?

Predsednik stranke Za otroke, Aleš Primc, je zaradi neobstoječih možnosti za uvrstitev Združene desnice v parlament, ki je posledica izločitve list v dveh volilnih enotah, volivce svoje stranke pozval, naj volijo "SDS ali kakšno drugo pomladno stranko, ki lahko pride v državni zbor," poroča Reporter. 

S tem je v ospredje postavil interes desnosredinskega bloka, predvsem strank, ki bi jim glasovi njegove konservativne volilne baze pomenili pomembno dodano vrednost.

V nadaljevanju ugotavljamo, katera od drugih pomladnih strank je po programu in vrednotah Primčevi Za otroke najbližje in tudi, komu bi približno 15 do 35 tisoč volilnih glasov, na katere je lahko računal Primc, najbolj koristilo.

Sklep, da odstopajo od volitev v vseh volilnih enotah in prosijo volivce, da volijo »SDS ali drugo pomladno stranko, ki lahko pride v državni zbor«, je po pisanju Reporterja izvršilni odbor Stranke za otroke sprejel v soboto, v torek pa tudi Svet stranke.

Primc je v pismu članstvu zapisal, da odločitev ni bila soglasna, ni pa tudi čisto tesna: »Moja odgovornost je, da vas in naših idej ne vodim v kolektivni samomor. Zmaga ali poraz sta najprej v glavi.«

V nadaljevanju je članom še razložil, da to »ni umik, ampak delo na drugačen način, kot smo mislili, za zmago desnice na volitvah,« ter poudaril, da Slovenija njih rabi, oni pa rabijo zaveznike za izvajanje njihovega programa. Če bi si ta vrata zaprli, bi bil po Primčevo to resničen poraz.

Programsko enako blizu vsem trem pomladnim strankam

Glede na progam je Primčeva stranka Za otroke približno enako blizu, oziroma daleč od ostalih treh strank, ki izvirajo iz vrednot slovenske pomladi in so na dometu vstopa v parlament (SDS, NSi, SLS).

Primčev gospodarsko-socialni program je sicer zastavljen precej bolj levo od preostalih, sploh od SDS in NSi, ki sta bolj kot stranka Za otroke usmerjeni v vitko državo z majhno regulativno vlogo in lastniško neprisotnostjo v gospodarstvu.

Je pa v njem velik poudarek na družinski politiki, pri kateri se najbolj ujame s programom druge krščanske stranke, Nove Slovenije.

Vrednotno najbolj sorodni z NSi

Prav v vrednotnih izhodiščih sta si NSi in Primčeva Za otroke mnogo bolj sorodni, kot si je slednja z obema preostalima desnosredinskima strankama.

Skupno že imata krščansko izhodišče, ki je sicer prisotno, a manj izrazito tudi pri SLS, medtem ko se je SDS na konservativno desnico iz socialdemokratskega bloka preselila šele v zadnjih desetih letih.

Nasploh je s stališča vrednot SDS v tej skupini konservativnih strank na najbolj liberalni strani, na nasprotni pa je , kot najbolj konservativna, prav Za otroke.

To se recimo dobro vidi pri stališču do splava, kjer so Primčevi izrazito proti, splavu so nenaklonjeni tudi v NSi (kar mediji prav zdaj uporabljajo proti Mateju Toninu, ki je javno izrazil svojo podporo življenju, ni pa za prepoved).

Medtem pa je denimo predsedniška kandidatka SLS na predvolilnem soočenju Domovine izpostavila, da mora ženska imeti "pravico odločati o lastnem telesu".

SDS pa je denimo na lanskem kongresu predlog enega od članov, da se v resolucijo zapiše, da je "pravica do življenja temeljna človekova pravica" in da se bo SDS "borila za temelje pravice vseh ljudi, tudi najšibkejših, nerojenih otrok," zavrnila s tričetrtinsko večino delegatov.

Kdo bi Primčeve glasove najbolj potreboval?

Če bi se velika večina teh glasov preslikala na stranko SLS, bi lahko z gotovostjo trdili, da bi ta presegla 4 odstotni volilni prag in se uvrstila v državni zbor.

Tako je jasno, da bi bili ti glasovi SLS izjemno potrebni, njeni štirje poslanci pa bi pomenili dodatno število za desno-sredinski blok znotraj parlamenta, saj  bi drugi dve stranki na ta račun kvečjemu skupaj izgubile en sedež.

Če bi večina glasov Združene desnice šla k vrednotno najbolj sorodni stranki, Novi Sloveniji, bi se ta skoraj zanesljivo povzpela do 10 poslanskih sedežev.

Trenutne ankete ji kažejo 7 do 8 poslancev in če bi ob tem sami pridelali še kakšnega, bi številko 10 lahko tudi presegli.

Dodatni glasovi se zaradi obstoječega proporcionalnega volilnega sistema najmanj poznajo strankam, ki jih imajo največ. SDS bi s Primčevimi glasovi morda dobila enega dodatnega poslanca, morda pa niti tega ne.

V tem primeru Primčev poziv ne bi bil koristen v smislu, da bi se poznal na volilnem rezultatu desnosredinskega bloka.