Prihajajo spremembe azilne zakonodaje. SDS in NSI: preblago, ZL: prestrogo!
Vlada morebitne spremembe azilne zakonodaje napoveduje že od lanskega novembra. Danes je pristojni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval predlog novega Zakona o mednarodni zaščiti.
Ta nekoliko zaostruje pogoje, ki se tičejo prosilcev za azil (denimo ukinja enkratno denarno pomoč), a po mnenju opozicijskih SDS in NSi premalo, medtem ko ravno nasprotno menijo Združena levica ter nekatere nevladne organizacije.
Kaj predlaga vlada?
Zakonodajne novosti, ki po mnenju vlade pomenijo tudi odvračilni učinek, so skrajšani postopki obravnave (dva meseca od prejema prošnje, na meji en mesec), omejitev možnosti ponovnega vlaganja prošenj in omejitev roka za pritožba na odločbo po skrajšanem postopku ter zagotovitev nastanitvenih prostorov za prosilce, prostorov za izvajanje postopkov in dodaten kader, ki bo vodil postopke.
Pri pravicah prosilcev za azil in tistih, ki jim je ta priznan, vlada predlaga, da je oseba do državne socialne pomoči upravičena leto in pol, ob rednem udeleževanju tečaja slovenskega jezika pa še enkrat dlje. Predlog prav tako ukinja enkratno denarno pomoč (ker se prekriva s socialno) in pravico do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev za družinske člane.
Stranke so se na predlog vlade odzvale različno. Koalicijske stranke predlog podpirajo, opozicijske so podale svoje predloge amandmajev.
Vlada je danes sporočila, da je v minulem letu za delu z migranti namenila 20,2 milijona davkoplačevalskega denarja.
V opoziciji vsaka stranka s svojimi predlogi
SDS bi predlog s svojimi dopolnili zaostrila. Med drugim bi zaostrili postopke sprejema in podaljšanja statusa mednarodne zaščite, ukinili vse oblike finančne pomoči in podrobneje opredelili področje sankcij. V stranki predlagajo zaostritev azilne zakonodaje po vzoru nekaterih drugih evropskih držav (Nemčija, Švica, Danska, Norveška in Švedska).
V NSi bi zožili krog oseb, ki jim zakon priznava položaj družinskega člana prosilca za azil. Prav tako predlagajo, da se uzakoni skupno kvoto oseb za priznanje mednarodne zaščite na največ 5000 oseb. Zavzemajo se tudi za zaostritev pogojev za odvzem statusa begunca ali subsidiarne zaščite. Predlagajo, da se priznan status mednarodne zaščite odvzame osebam, ki so bile pravnomočno kaznovane ali spoznane za krive prekrškov z elementi nasilja.
V Združeni levici ravno nasprotno menijo, da je slovenska zakonodaja o mednarodni zaščiti že sedaj izredno stroga in omejujoča. Menijo, da se bo se sprejetjem zakona na eni strani poskrbelo za masovno zavračanje prosilcev, tistim, ki bodo uspeli in status pridobiti, pa se s krčenjem obsega pravic ne bo omogočilo normalnega življenja in primerne integracije.
.@drVinkoGorenak Zakaj slovenski državljan po 40 letih dobi 443 evrov pokojnine, prosilec za azil pa 833 evrov? #sejaDT
— SDS (@strankaSDS) February 11, 2016
Države EU v mnogo bolj strožje spremembe kot Slovenija
Svoje azilne zakonodaje med tem spreminjajo v drugih evropskih državah, ponekod se dopolnila kar vrstijo.
Danska je svojo zakonodajo prilagodila kmalu po začetku migrantskega vala, podobno Nizozemska, Švedska in Nemčija, kjer zadnja dopolnila predlagajo po napadih na ženske v Kölnu.
Spremembe zakonodaje v tujini obsegajo predloge, ki jih SDS, NSi in SLS predlagajo pri nas. Gre za predloge o hitrejši deportaciji zavrnjenih prosilcev za azil, odvzemu premoženja tistim, ki svoje bivanje lahko plačajo, pospešene azilne postopke in odvzem mednarodne zaščite tistim, ki storijo kaznivo dejanje.
Avstrijci so določili tudi najvišje število prosilcev za azil, do skupaj 127.500 do leta 2020, oziroma na 1.5 % vsega prebivalstva. (plus 90.000 prosilcev iz lanskega leta).
Svoje azilne zakonodaje med tem spreminjajo v drugih evropskih državah, ponekod se dopolnila kar vrstijo.
Danska je svojo zakonodajo prilagodila kmalu po začetku migrantskega vala, podobno Nizozemska, Švedska in Nemčija, kjer zadnja dopolnila predlagajo po napadih na ženske v Kölnu.
Spremembe zakonodaje v tujini obsegajo predloge, ki jih SDS, NSi in SLS predlagajo pri nas. Gre za predloge o hitrejši deportaciji zavrnjenih prosilcev za azil, odvzemu premoženja tistim, ki svoje bivanje lahko plačajo, pospešene azilne postopke in odvzem mednarodne zaščite tistim, ki storijo kaznivo dejanje.
Avstrijci so določili tudi najvišje število prosilcev za azil, do skupaj 127.500 do leta 2020, oziroma na 1.5 % vsega prebivalstva. (plus 90.000 prosilcev iz lanskega leta).
Zadnje objave

Sakralna umetnost v primežu moralne presoje
25. 4. 2025 ob 18:08

V Vatikanu še zadnje priprave pred jutrišnjim pogrebom svetega očeta
25. 4. 2025 ob 15:41

Stanislav Turudija: branilec slovenske zemlje
25. 4. 2025 ob 12:20

Sodobni Pilati
25. 4. 2025 ob 6:00

Vladna uravnilovka v mizeriji
24. 4. 2025 ob 17:29

Kajni in Abeli sodobnega časa (3. del): Strankarstvo med I. in II. svetovno vojno
24. 4. 2025 ob 17:20
Ekskluzivno za naročnike

Sakralna umetnost v primežu moralne presoje
25. 4. 2025 ob 18:08

Sodobni Pilati
25. 4. 2025 ob 6:00

Umetnik in njegova umetnost
24. 4. 2025 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
25
Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
10:00 - 18:00
APR
25
Viva la pasta!
11:00 - 21:00
APR
26
Šmarski mini kino: Divjaki (film za družine in otroke)
09:00 - 10:00
MAJ
12
MAJ
15
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
17:00 - 18:00
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
16. 4. 2025 ob 20:38
Izbor urednika

Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija
23. 4. 2025 ob 6:10

Domovina 197: Je treba odstraniti Rupnikove mozaike?
23. 4. 2025 ob 6:00
1 komentar
sem.bojana
Me prav zanima, koliko prosilcev za azil bo motiviranih, da se bo učilo slovenščine in koliko slovenistk si bo upalo poučevati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.