Pri nas maske dol, Kitajci pa zaprti obupano kričijo z oken in balkonov stolpnic

Blaž Čermelj

Začasna bolnišnica za covid pozitivne v Šanghaju (foto: Profimedia.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Še v začetku marca se je zdelo, da je kitajska politika ničelne strategije do covida sicer nehumana, vendar pri obvladovanju epidemije uspešna. Za tem je začelo število okužb na Kitajskem močno naraščati, virus pa se je po poročilih državne komisije za zdravje (NHC) razširil že na 29 od 31 državnih provinc.

Sledili so še strožji omejitveni ukrepi, pri katerih je bila oblast le delno uspešna. Popoln polom strategije je sledil v Šanghaju, kjer so oblasti morale popolnoma ustaviti javno življenje v tem 26-milijonskem mestu.

Nehumani ukrepi so prebivalce pahnili v obup. Izrazi ogorčenja pa so postali tako pogosti, da jih sicer izredno vestni kitajski cenzorji sploh ne utegnejo več brisati.

Popolna zapora tega azijskega velemesta ne bo ostala neopažena niti v globalnem merilu, saj je ustavila delovanje največjega pristanišča na svetu in še poglobila krizo na trgu polprevodnikov.

Zaradi zaprtja se bo v aprilu za tri odstotke zmanjšal kitajski BDP.

Ob začetku Ukrajinske krize se je pojavil strah, da utegne ta azijska velesila pomagati Rusiji, da bi ta iz vojaškega konflikta izšla kot zmagovalka. V resnici so možnosti za kaj takšnega minimalne. Država ima namreč dovolj težav že na domačem dvorišču. Medtem ko smo v Evropi in ZDA v veliki meri povsem opustili stroge zaščitne ukrepe, se zdi, da je Kitajska v tem trenutku v najhujši zdravstveno-ekonomski krizi doslej.

Aprilski vsakdan v Šanghaju


Še pred dvema mesecema ni nič kazalo na takšno krizo. Kitajska populacija naj bi bila po uradnih podatkih kar 88-odstotno precepljena. Toda pri tem so oblasti uporabile izjemno nizko učinkovito domače cepivo. Pojav visoko infektivnih sevov pa je do tedaj ugodno situacijo zaostril do skrajnosti.

V mestu so od začetka marca, ko se je začel novi val okužb, zabeležili že več kot 320.000 okužb s covidom-19. To pomeni, da se je v trenutnem valu okužilo zgolj 1,1 odstotka prebivalcev mesta, kar so za evropske razmere pravzaprav minimalne številke. Pri tem je bila večina okužb asimptomatskih.

Vendar pa oblasti to ni ustavilo, da ne bi nadaljevale s strogo obravnavo okuženih. Ti morajo po zaznani okužbi nemudoma oditi v karantenske centre. Ukrep velja tudi za najmlajše otroke, ki jih po zaznani okužbi nemudoma ločijo od njihovih staršev.



Nič manj kruta usoda ne čaka niti zdravih meščanov, ki ostajajo zaklenjeni v svojih stanovanjskih blokih.

Obupani ljudje kričijo z balkonov


To pomeni, da v svoje službe niso prišli tudi trgovci, vozniki tovornjakov in dostavljavci hrane. Zato so ljudje ostali v svojih stanovanjih - lačni. Izraze obupa so množično delili na kitajskem družbenem omrežju WeChat. To je sicer pod budnim nadzorom kitajskih cenzorjev. Vendar je bilo število negativnih objav tako veliko, da jih ti sploh ne utegnejo sproti brisati. Mnoge objave so se tako ohranile in svojo pot nadaljujejo na zahodnih družbenih omrežjih.

Med njimi so še zlasti pretresljivi posnetki krikov stanovalcev stolpnic, ki lahko v teh razmerah le nemočno tulijo v noč.





A ne le ljudi, kruta usoda čaka tudi hišne ljubljenčke okuženih. Če je njihov lastnik pozitiven na novi koronavirus, gre ta v karantenski center. Njih pa čaka gotova smrt.



Popolno zaprtje prinaša tudi drugačne bizarne scene. Ker ljudje ne morejo do hrane, si številni pomagajo tudi na drugačne načine. Po spletu je tako zaokrožil tudi ribolov z dronom, ki ga upravljavec spusti do bližnjega ribnika in tam s trnkom, navezanim na dron, ujame ribo.



Kot v kasnejši objavi pojasnjuje profesor Rodrigo Zeidan, je posnetek seveda šala. Vendar pa po njegovem dobro zajame stanje obupa, v katerem so se znašli prebivalci mesta.

Oskrba s hrano namreč nikakor ne steče, zato je mnogo ljudi lačnih. Ob tem številni ljudje ne morejo do zdravnika in ostajajo brez  nujno potrebnih zdravstvenih obravnav in zdravil.

Gospodarske posledice bo čutiti tudi na globalnem nivoju


Kljub naraščajočemu nezadovoljstvu je le malo verjetno, da bo Kitajska opustila svojo politiko ničelne tolerance do covida.

"Kriza oskrbe s hrano v Šanghaju je bilo ključno vprašanje, ki je presenetilo prebivalce mesta in jih pripeljalo do dvoma o kitajski strategiji boja proti Covidu," je dogajanje za časopis Guardian komentirala profesorica na univerzi v Glasgowu Jane Duckett. "Težava je v tem, da zaradi slabe logistike pri oskrbi s hrano in drugimi nujnimi potrebščinami obstaja pritisk za sprostitev omejitev, vendar bi sprostitev verjetno vodila k širjenju virusa – in do prizorov, kot so tisti v Hongkongu. Protesti in nestabilnosti se tako zdijo neizogibni."

Toda oblasti bodo morale zaporo mesta preklicati tudi iz drugih razlogov. Zaradi zaprtja je namreč obstal pomemben del kitajskega in svetovnega gospodarstva. Med drugim številne tovarne napredne elektronike in celo Teslina gigatovarna, v kateri so še pred kratkim proizvedli večino avtomobilov te znamke.

Kako znova odpreti mesto?


Kljub strogi cenzuri je opaziti, da je politično breme za kitajsko partijo postalo preveliko. Zato naj bi ta teden vendarle nekoliko sprostila zastavljene ukrepe. Kot poročajo precej skopa poročila iz Kitajske, naj bi do srede s pomočjo množičnega testiranja zaustavili širjenje virusa izven karantenskih centrov.

Nato pa naj bi počasi začeli z zaganjanjem tovarn. Delavci v posameznih oddelkih bodo morali biti strogo ločeni, prav tako ne bo smelo biti njihovega mešanja po koncu delovnega časa. Ob tem delavci območja tovarne ne bodo smeli zapuščati in bodo tako živeli v mehurčkih, popolnoma ločeni od zunanjega življenja.

Kljub verjetnemu zagonu gospodarstva se grozljiv človeški eksperiment v Šanghaju še nekaj časa ne bo zaključil. Zato Victor Shih, strokovnjak za kitajsko elitno politiko na kalifornijski univerzi v San Diegu, v svoji izjavi za Guardian poudarja, da to ne bo ostalo brez političnih posledic za 20. nacionalni kongres politične partije v novembru 2022.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki