Prepoved popoldanskega dela zdravnikov ni čudežni poljub, ki bo žabo slovenskega zdravstva spremenil v princa

Peter Merše
Osnovna foto: Storyblocks
POSLUŠAJ ČLANEK
Po tem, ko je že septembra na seji Državnega zbora stranka Levica skušala popoldansko delo zdravnikov kar prepovedati, so se na zdravnike, ki poleg dela v državnih bolnišnicah opravljajo tudi delo v zasebnih, spravil še tednik Mladina, znan sicer po lastniških povezavah z dobavitelji zdravstvene opreme tem istim javnim bolnišnicam.

Zdravnike, ki delujejo tudi v zasebnih klinikah, so označili za eno največjih anomalij slovenskega zdravstva, ki povzroča odtekanje denarja in kadra za ustvarjanje dobičkov zasebnih klinik. Na zapisano se je ogorčeno odzvala Zdravniška zbornica Slovenije ter več slovenskih zdravnikov.

»Dvoživke«, kot jih imenujejo pri Mladini, tako niso vzrok za čakalne vrste, ampak posledica le teh. Vzroki pa se skrivajo povsem drugje. A tja, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, pogumni borci za zdravstvo nekako nočejo drezati.

Zdravniška zbornica je v svojem odzivu jasna: »Izpostavljanje težav, s katerim se soočajo bolniki in zdravstveni delavci je dobrodošlo, če ima za cilj iskanje rešitev za izboljšanje sistema. Vendar mora temeljiti na pravih in resničnih izhodiščih.« Namesto tega pa izpostavljanje zakonito plačanega dela zdravnikov odvrača pozornost od resničnih izzivov – spremembe rigidnega sistema v katerem so namesto bolnika v središču drugi interesi. Slednji je namreč glavni krivec za čakalne dobe.

V Mladini konkretno izpostavijo primera dveh zdravnikov: Matjaža Voršiča, ki ga je javnost spoznala ko je iz Namibije, kjer je delal brez soglasja delodajalca - UKC Maribor, prinesel afriško različico covida 19 in manj znanje ginekologinje Branke Žegura Andrić. V obeh primerih se nanašajo na izkušnjo po ene posamezne pacientke obeh zdravnikov, brez konkretnih podatkov o tem, koliko časa posamezni zdravnik dela za določenega delodajalca in koliko je za to plačan. Pri tem se ne ukvarjajo z donosi vseh dobaviteljskih podjetij, ki so v zasebni lasti, in javnemu zdravstvu karkoli prodajajo.

Glavni problemi čakalnih vrst v zdravstvu je neučinkovitost


Netransparentnost in nezanesljivost podatkov in posledično neučinkovito upravljanje zdravstvenega sistema so med glavnimi preprekami pri skrajševanju čakalnih dob, zaradi česar javni zavodi ne bodo uspeli porabiti vseh 70 milijonov evrov, ki jih za skrajševanje čakalnih vrst predvideva ZZZS in zasebne zavarovalnice.

Do neučinkovite obravnave pacientov in posledičnih čakalnih dob prihaja tudi zaradi sistema, ki v ospredje ne postavlja bolnika in njegovih potreb, ampak centralno plansko načrtovanje slovenskega zdravstva. Prav to pa bistveno bolj kot bolnikom ustreza parazitom, pijavkam, mrhovinarjem in podobnim članom »favne« slovenskega zdravstva, kot se je slikovito izrazil Matej Beltram na septembrski parlamentarni seji na to temo. Kot je tedaj še povedal Beltram, prav nič ne pomaga zmerjanje zdravnikov z žaljivimi izrazi saj le onemogoča dostojen dialog. Po drugi strani pa pogreša njihov “pogum, da s pravim imenom poimenujete tisto, kar se dogaja v slovenskem državnem zdravstvu in ustreza definiciji organiziranega kriminala oz. mafije.”

Zdravniška zbornica: "z vidika rešitev je najpomembnejše iskanje rešitev izključno v interesu uporabnikov javnega zdravstva, da pride do zdravstvene storitve takrat, ko jo potrebuje in je ta plačana v okviru sistema javnega financiranja."


Zasebne ambulante, ki ponujajo samoplačniške storitve za bolnike, ki v javnem zdravstvu ne pridejo na vrsto, so namreč posledica in ne vzrok čakalnih vrst v zdravstvu. Prav rigidnost javnega sistema, ki onemogoča nagrajevanje učinkovitih zdravnikov, le te vzpodbuja, da si dodatno delo poiščejo izven javnega zdravstvenega sistema. »Šele, ko se bosta strokovnost in aktivnost merljiva in nagrajevana, se bo lahko produktivnost povečevala,« zapišejo v zdravniški zbornici.

Omejevanje dela pri zasebnikih ne pomeni, da bodo ti zdravniki več delali v državnih ustanovah, kjer tam opravijo toliko, kot jim naroči, oziroma omogoči delodajalec. Omejevanje enostavno pomeni manj opravljenih storitev, vsi tisti posamezniki, ki se zdaj zdravijo pri zasebnikih, pa bodo še podaljšali čakalne dobe v državnih zdravstvenih ustanovah.

Privatizacija slovenskega zdravstva v praksi


Slovenski zdravstveni sistem pa se namesto, da bi bil odprt javen sistem, ostaja državni sistem, kjer so oskrbljeni le najnujnejši primeri, vsi ostali pa med čakanjem iščejo druge možnosti, ki jih tudi plačujejo. Kot ugotavlja tudi Zdravniška zbornica, slovenski bolnik zdaj vsak mesec plačuje 13,5 % svoje bruto plače za obvezno zdravstveno zavarovanje, približno 35 € dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in še dodatnih približno 50 € za neposredno plačevanje storitev ali dodatna komercialna zavarovanja. Ta sistem je od bolnika vse bolj oddaljen, slabše razumljiv in predvsem dražji.

»Omejevanje [dela pri zasebnikih] bo pomenilo manj plačanih, a hkrati tudi manj opravljenih storitev. Manj nikoli ne pomeni več,« še opozarjajo na Zdravniški zbornici, kjer pripravljajo konferenco, na kateri bodo predstavili, kako javno zdravstvo razume Zahodna Evropa in katere prakse si lahko od njih sposodimo.

Zdravniška zbornica: "Edina privatizacija zdravstva, do katere prihaja v naši državi, je, ko morajo davkoplačevalci, da pridejo do potrebne zdravstvene storitve, le to plačati iz lastnega žepa ali pa iz zavarovalne police privatnega zdravstvenega zavarovanja. In to ob dejstvu, da je javnega denarja dovolj."

V Sloveniji bistveno manj zdravnikov kot drugod


Kot še dodajajo v Zdravniški zbornici, je v slovensko zdravstvo tudi zaradi drugih specifik težko primerjati s tujino. V Sloveniji imamo denimo 3,2 zdravnika na 1000 prebivalcev, v Avstriji 5,2, v Nemčiji pa 4,3. Tudi zaradi tega pomanjkanja je potrebno dodatno delo mnogih zdravnikov, ki omogočajo, da sistem kolikor toliko deluje.

Prav zato so toliko bolj besni tudi zdravniki, ki so za dodatno izrazito strokovno delo povsem zakonito plačani.

https://twitter.com/SVesel/status/1454721056275566592

https://twitter.com/vlah58/status/1454738704967376897



KOMENTAR: Peter Merše
Privatizacija zdravstva v praksi nastaja zaradi ukrepov, ki jih zagovarjajo »braniki javnega zdravstva«
Zasebne klinike in ponudbe komercialnih zavarovanj nastajajo zaradi rigidnega sistema zdravstva, ki povzroča čakalne dobe. Odprtje, ki bi omogočilo, da zdravnik dobi plačano storitev pri poljubnem izvajalcu, bi marsikaj rešilo, a hkrati pomenilo odpravo monopola javne zdravstvene zavarovalnice in vzpostavitev konkurence med ponudniki zdravstvenih storitev. To pa bi pomenilo pritisk na dobavitelje, ki prodajajo preplačano opremo in druge »pijavke«, ki se napajajo iz zdravstvenega sistema, ki zagotavlja kontinuiran in trajen, vedno večji vir denarja. Seveda so problemi tudi pri nekaterih zdravnikih, ki, kot denimo nedavno odkriti primer iz UKC, kjer so se zdravniki »štempljali« v UKC in nato delali drugje. A ti niso večina in se jih preganja, v kolikor se jih odkrije. Hkrati pa zdravniki, ki delujejo tudi kot zasebniki vsaj delno skrajšujejo čakalne dobe. Njihovi popoldanski pacienti ne umirajo več v vrstah, čakajoči na zdravstveni pregled. Seveda je tak sistem skrajno problematičen in nesprejemljiv. A rešitev ni to, kar ponujata Levica in Mladina, ki je, mimogrede, lastniško povezana z bistveno večjimi problemi slovenskega zdravstva. Rešitev ponuja zdravnik Matej Beltram: Slovenija za to po njegovem mnenju potrebuje odprt zdravstveni sistem, ki bo zdravnike k nam privabljal, ne pa jih odganjal. To pa lahko zagotovi zdravstveni sistem “preko katerega so pokriti stroški zdravljenja pri zdravniku s strokovno licenco, ki si ga bolnik sam izbere – ne glede na pravno obliko opravljanja zdravnikovega dela – zaposlen v državni ustanovi, zasebni ustanovi ali kot samostojen zdravnik. Javno (in ne državno) zdravstvo je tudi dokazano najbolj učinkovita preventiva proti vsem prej naštetim anomalijam, aferam,…: korupcija, slaba organiziranost, vprašljiva kvaliteta, nedostopnost – vse te so zreducirane na minimum v sistemu, kjer obstaja možnost izbire in s tem konkurenca med izvajalci. (…).” 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kakšen vpliv na politiko ima nezadovoljstvo mladih moških s stanjem družbe?
  • 26. 04. 2024
Pričenja se mednarodni hokejski turnir CCM World Euro Invite Bled 2024
  • 23. 07. 2024
Anže Logar
Anže Logar je izstopil iz SDS, ni pa povedal, zakaj
  • 09. 10. 2024