Premier Golob v parlamentu hvalil italijansko desnico ter posmehljivo odgovarjal poslancem SDS-a

Parlamentarne počitnice so se končale in poslanci so prvo redno sejo po poletju začeli z vprašanji predsedniku vlade in ministrom. Spraševali so o migracijah, obnovi po poplavah in dvigu plač za sodnike. Premier Robert Golob, ki je sicer večkrat povedal, da spoštuje pravno državo, pa je odgovore izkoristil tudi za norčevanje iz opozicijskih poslancev, v odgovorih pa je bil, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, na nekaterih mestih bolj dvoumen kot pitija v delfskem preročišču. 

Poslanci se po počitnicah vračajo v nekoliko spremenjene parlamentarne vrste. Iz poslanske skupine Svoboda se, uradno iz zdravstvenih razlogov, poslavlja boksar in najbolj redkobeseden poslanec Dejan Zavec, zaradi novih kariernih izzivov pa Martin Marzidovšek, še en zelo redkobeseden poslanec, ki naj bi se ukvarjal z umetno inteligenco, neuradno pa naj bi ga poslali »narediti red« na kaotičnem ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Obnova po poplavah bo, ne vemo še kakšna, zagotovo pa transparentna

Poslanca Jernej Vrtovec (NSi) in Jani Prednik (SD) sta premierja spraševala o sanaciji po poplavah. Vrtovca je zanimalo, ali bodo tisti, ki jim je odneslo hiše, dobili denarno odškodnino ali se bodo zanje gradila tipizirana naselja ali bodo občine dobile višje povprečnine za odpravo škode ter kako se bo vlada spoprijela z urejanjem vodotokov. Opozoril je tudi, da se državljane obdavčuje na rezervo.

To slednje je premier Robert Golob zavrnil ter zagotovil, da že danes vemo, da je škode za več kot 6,7 milijarde evrov, čeprav popis na terenu še poteka. No, to ni neposredna škoda, ampak popis »tiste, ki jo potrebujemo zato, da obnovimo in vzpostavimo razmere za razvoj«. 

Glede izgradnje stanovanj se je odgovoru izognil, se pa je pohvalil, da »do zdaj nikoli v zgodovini te države ob nobeni nesreči ni bilo izplačanega niti toliko niti ne tako hitro denarja«. Do zdaj iz proračuna menda že za 600 milijonov evrov. Za najbolj prizadete, teh naj bi bilo približno tisoč, pa bo organizirana individualna služba za svetovanje občanom. In ker je za trajno rešitev potreben čas, bodo v tem vmesnem času prizadetim brez najemnine na voljo državna stanovanja.

Napovedal je še sprejem zakona o obnovi in razvoju. In po tem, »ko bo zakon sprejet, se bodo vzpostavili novi mehanizmi, nove inštitucije, organizacijske, ne nujno pravne, ki bodo usmerjale obnovo in razvoj. In takrat bo tudi debata o tem, kolikšna je dejanska škoda, predvsem pa, koliko sredstev bomo namenili za obnovo in razvoj, smiselna.«

Bistveno jasnejši ni bil niti v odgovoru poslancu Janiju Predniku, ki je spraševal o transparentnosti porabe denarja za obnovo, kjer smo izvedeli, da se preigravajo različni scenariji, da bo več faz in da bodo vsa izplačila transparentno objavljena. Golob je bil jasen samo glede tega, da povprečnin prizadetim občinam ne bodo dvignili, ampak da jim bodo pomagali drugače.

Kot veliko in dobrodošlo novost pa je napovedal vladne obiske regij, začenši s Koroško, kar je sicer bila redna praksa vlad pod vodstvom Janeza Janše.

Glede urejanja vodotokov je premier napovedal samo, da jih bodo urejali mimo koncesionarjev, da bodo skušali zagotoviti več ekip na terenu ter da bodo morda »presenetili še s kakšnim drugim ukrepom, če se bomo tako dogovorili«. 

Migracije niso naš problem, ampak problem Evrope, drugje je še hujše

Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je premierja vprašala, kako namerava državljane zaščititi pred ilegalnimi migracijami, ki so v strmem porastu. Premierja je soočila s podatki, da je ilegalno slovensko mejo prestopilo že 40.000 migrantov, več kot polovica v Rigoncah, kjer se ljudje bojijo zapuščati lastne domove. To gre vzporedno s kritično situacijo v migrantskih domovih in porastom kriminalitete, ki naj bi samo na Viču porasla za 60 %.

Premier je poslanki uvodoma očital, da s temo, ki je »priljubljena tema ekstremne desnice«, straši ljudi, nato pa dodal, da Evropa problem rešuje že šest mesecev in da ga bo naslavljala s sporazumi v izvornih državah, nato pa večji del odgovora namenil razlagi, zakaj ograja ne deluje pri odvračanju migracij, saj v Rigoncah ni bil odstranjen niti meter te, migranti pa so prišli po cesti.

Na izpoved domačina iz Rigonc pa je Golob postregel z odgovorom, da ograja ne deluje in da imata še večji problem z migracijami kot Slovenija, ki je na srečo tranzitna država, Hrvaška in Italija na Lampeduzi, ter da bo pritisk migracij zaradi naravnih nesreč iz meseca v mesec večji. Ob tem je celo pohvalil italijansko desnico, češ da tam ni »nobene sile, še posebej ne na desni, ki bi strašila ljudi z migranti, ampak se tudi desnica odgovorno spopada skozi evropsko dimenzijo z vprašanjem nedovoljenih migracij«. 

Ob plačah sodnikov norčevanje iz SDS

Poslanec Andrej Hoivik (SDS) je premierja vprašal, ali bo v skladu z ustavno odločbo dvignil plače sodnim funkcionarjem ali bodo tudi oni, podobno kot drugi javni uslužbenci, na dvig plač čakali še eno leto.

Golob ga je sprva sarkastično pohvalil, češ da je lepo slišati »desno stran parlamenta, da poziva k spoštovanju ustave«. Nato pa govoril o tem, da so pretekle vlade problem plač reševale parcialno, oni pa bodo reformo izvedli celostno, in da želijo živeti v pravni državi. »Zato bo reforma javnega plačnega sistema izpeljana in bo celovita in ne bo nagrajevala samo ene skupine, ampak bo poskrbela, da se bodo vse skupine med seboj istočasno izenačile s statusom, ki so ga imele ob začetku te iste javne reforme, zato ker se je vmes zgodilo toliko parcialnih posegov v plačni sistem, da je plačni sistem v resnici ravno v času prejšnje vlade baje razpadel, mi smo pa tisti, ki ga moramo zakrpati, in ga bomo«. Glede odločitve Ustavnega sodišča pa, da bodo naredili vse, da jo implementirajo.

Pred vprašanji glede zdravstva Golob zapustil sejo

V nadaljevanju seje so poslanci zastavljali vprašanja tudi ministrom. Ker vlada še vedno nima zdravstvenega ministra, ta resor vodi sam premier Golob, nekaj poslancev pa je imelo vprašanja pripravljena tudi zanj v vlogi zdravstvenega ministra, vendar je sejo zapustil, še preden bi mu jih lahko zastavili, kar je nekaj poslancev, ki so za to izvedeli šele tik pred začetkom seje, močno ujezilo.