Prejeli smo: kmetijstvo in trgovina v Evropi

Uredništvo

1. 6. 2021 ob 17:41
0 komentarjev

Prejeli smo pismo bralca Damjana Zoreta, ki ga objavljamo v celoti

Ko bi vsi v družbi toliko delali in za tak denar kot kmetje pridelovalci hrane , bi bila vsa infrastruktura ,zdravstvo ,šolstvo in javna uprava urejeno brez zadolževanj držav. Tako pa vemo kje smo , največ denarja gre za plače in samo povečujejo se pritiski po dviganju le teh. Po drugi strani pa so odkupne cene kmetijskih pridelkov, kljub višjim stroškom pridelave že desetletje nespremenjene ali celo padajo, kljub temu da se hrana za potrošnika draži. Razlog v EU je ,da ima živilska trgovina proste roke trgovanja sklicujoč se na prosti pretok blaga. Posledica tega je vsakodnevni propad kmetij , izguba delovnih mest na podeželju, starostna struktura kmetov se zvišuje. Posledično se uničuje kulturo narodov. Kakovost hrane za potrošnika se slabša , ker živilsko predelovalna industrija uporablja surovine , ki so slabše kakovosti, cenejše ,z več dodatki in vezane vode v živilih.

Bolj kot politika evropsko kmetijstvo usmerja trgovina in ta bolj kot v skrbi za potrošnika dela za dobiček. Živilske trgovske verige ustvarjajo velike dobičke ,zato jih ne delijo na borzi !!!! Vse slabšega stanja v kmetijstvu ne more rešiti ne agenda, ne izravnalna plačila , ki se iz leta v leto zmanjšujejo tudi zaradi vse več deležnikov. Tudi dogovor z trgovci o bolj pravični razdelitvi še ni rodil sadov. Rešitev je v političnem dogovoru , kot takrat ko se je ustanovila Evropska skupnost. Rešitev je preprosta po Kanadskem vzoru, da politika določi maksimalne marže v odstotkih za osnovna živila kot so kruh, mleko, mlečni izdelki ,meso, mesni izdelki, sadje ,zelenjava. Zakaj? Ker hrana je osnovna življenska dobrina in pravica vsakogar. Ni pravično ,da si v colotni verigi trgovina reže največji kos, predelovalna industrija , še bolj pa kmet pridelovalec hrane ,ki je odrinjen na rob. Pravično je ,če trgovina kupuje poceni , naj ima tudi potrošnik pravico kupiti poceni.

Da bi politika določila trgovini mejo najvišjih marž v odstotkih na nabavno ceno osnovnih živil je povsem uresničljiva. Verjemite trgovci ne bodo zato nič prikrajšani ,ker nudijo še druge izdelke ,tudi država bo dobila svoj davek ,saj ga plačamo potrošniki. Trgovci bi bili tako zainteresirani kupovati lokalno in kakovostno pridelano hrano z znanim poreklom. Čistejše okolje zaradi manj transporta, zmanjšal bi se ogljični odtis zaradi krajših preskrbovalnih verig. Večji nadzor nad živili znanega porekla. Bolj načrtovana pridelava hrane bi zmanjšala intenzivnost kmetovanja na račun višje kakovosti hrane ,manjše porabe gnojil in FFS. Nova delovna mesta na podeželju in kmetijstvo bi se tudi finančno izplačalo. In nazadnje potrošnik nebi plačeval več ,ampak bi bila hrana celo cenejša. Zagotovo bi se tudi manj hrane zavrglo.

Letos Slovenija predseduje Evropski skupnosti bi lahko ponudila omenjen predlog evropski komisiji. Na potezi je kmetijsko ministrstvo , da ta predlog predloži . Tako bi dolgoročno mnogo lažje rešili kmetijsko vprašanje in zmanjšali odvisnost od izravnalnih plačil. Za pošteno delo ,pošteno plačilo. Če se evropska politika resnično zavzema za pravico in vladavino prava bi bilo sprejetje takšnega predloga prava rešitev za kmete pridelovalce hrane, potrošnike in varovanje okolja.

Damjan Zore Zg. Pirniče maj 2021