Kopalni red za vse enak: tudi za burkinije, spodnjice in bombažne majice

Spletni komentar o kopalcih, ki naj bi se na Mariborskem otoku kopali oblečeni, je odprl razpravo, ki se na javnih kopališčih pojavlja vse pogosteje. Nekateri opozarjajo na priseljence in ženske v bolj pokritih kopalnih oblačilih, drugi na nehigieno, tretji na dvojna merila pri izvajanju pravil. A meja ni tam, kjer jo mnogi najprej potegnejo. Burkini ali UV majica, če sta namenjena kopanju, nista enaka bombažni majici, spodnjemu perilu ali kratkim hlačam, v katerih je nekdo prej hodil po ulici. Na bazenu zato vprašanje ni, ali je nekdo pokrit bolj ali manj. Vprašanje je, ali ima na sebi čista kopalna oblačila, izdelana za vodo. In ali kopališki red velja za vse enako.

Kaj pravijo na kopališču?

Po besedah dolgoletnega reševalca iz vode na Mariborskem otoku Mirka Tovilovića kopališki red določa, da morajo imeti obiskovalci kopalke oziroma kopalne hlače. Na odprtih kopališčih so po njegovih besedah običajne tudi plavalne majice, predvsem zaradi zaščite pred soncem. Če reševalci opazijo kopalca v neprimernih oblačilih, ga najprej opozorijo. Če opozorila ne upošteva, se lahko vključi varnostnik.

Tovilović je povedal, da je bombaž prepovedan, pri kopalnih oblačilih pa se običajno vidi, ali gre za material, namenjen uporabi v vodi. Obiskovalci na takšne primere opozarjajo tudi sami. Na kopališču, kjer je lahko ob najbolj obiskanih dneh več tisoč ljudi, reševalci ne morejo v vsakem trenutku opaziti vsega. Ko jih kopalci opozorijo, po njegovih besedah ukrepajo glede na stanje. Pomembno pa je, da težava ni omejena samo na priseljence ali na ženske, ki se zaradi verskih ali osebnih razlogov kopajo bolj pokrite.

Tovilović opozarja tudi na mlade, ki pod kopalnimi hlačami nosijo spodnje perilo. Tudi to po kopališkem redu ni dovoljeno.

Kopališki red določa, da morajo imeti obiskovalci kopalke oziroma kopalne hlače.

Po kopališkem redu ni dovoljeno pod kopalnimi hlačami nositi spodnje perilo.

Kaj pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje?

NIJZ je v pisnem odgovoru pojasnil ključno razliko. Z vidika higiene bazenske vode ni problematično to, da je kopalec bolj pokrit, ampak kakšna oblačila uporablja in ali so ta čista ter namenjena kopanju. To pomeni, da burkini, UV majica ali druga zaščitna plavalna oblačila, če so izdelana iz materialov za uporabo v vodi, sama po sebi niso higienski problem. Takšna oblačila so praviloma iz sintetičnih materialov, ne vpijajo večjih količin vode, ne sproščajo večjih količin vlaken in so namenjena uporabi v bazenih ali morju. 

Drugače je pri navadnih oblačilih. Bombažne majice, vsakdanje kratke hlače, spodnje perilo in druga tekstilna oblačila lahko v vodo vnesejo prah, zemljo, ostanke detergentov, kozmetike in drugih snovi. Lahko sproščajo tekstilna vlakna in povečajo organsko obremenitev vode. Zaradi tega se poveča poraba dezinfekcijskih sredstev, kar vpliva na vzdrževanje higienske ustreznosti bazenske vode.

Pravo ščiti vero, ne pa kršenja kopališkega reda

Zagovornik načela enakosti opozarja, da bi bila splošna prepoved bolj pokritih kopalnih oblačil na bazenih lahko problematična z vidika Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Dostop do javnih dobrin in storitev mora biti zagotovljen pod enakimi pogoji, med varovanimi osebnimi okoliščinami pa je tudi vera.

To pa ne pomeni, da kopališča ne smejo določiti pravil. Lahko jih. Morajo pa biti utemeljena, sorazmerna in vezana na legitimen cilj, na primer higieno. Pravilo, da so v bazenu dovoljena le čista kopalna oblačila iz materialov, ki so namenjena vodi, je nekaj drugega kot pravilo, ki bi bilo napisano ali izvajano tako, da bi v praksi izključevalo določeno versko ali kulturno skupino.

Zato je za upravljavce kopališč najbolj varna in najbolj poštena pot jasen kopališki red. Dovoljena so kopalna oblačila. Prepovedana so vsakdanja oblačila, bombaž, spodnje perilo in umazana oblačila. To mora veljati za vse.

Zagovornik načela enakosti opozarja, da bi bila splošna prepoved bolj pokritih kopalnih oblačil na bazenih lahko problematična z vidika Zakona o varstvu pred diskriminacijo.

Higiena ni samo vprašanje oblačil

Na Mariborskem otoku opozarjajo, da je voda ob veliki obiskanosti bolj obremenjena.

V bazen ne pridejo samo oblačila, ampak tudi znoj, kreme za sončenje, prah, zemlja in druge nečistoče. Zato je obvezno tuširanje pred vstopom v bazen eden najpomembnejših delov kopališke higiene.

NIJZ prav tako poudarja, da tuširanje s kože odstrani znoj, ostanke kozmetike, kreme za sončenje, odmrle kožne celice in druge organske delce. S tem se zmanjša obremenitev vode in poraba dezinfekcijskih sredstev.

To pravilo pogosto kršijo tudi tisti, ki so oblečeni v povsem običajne kopalke. Zato bi bilo napačno celotno razpravo obesiti samo na priseljence ali burkinije. Če se nekdo ne oprha, če v vodo vstopi namazan s plastjo kreme ali če ima pod kopalkami spodnje perilo, prav tako prispeva k slabši higieni.

Tuširanje pred vstopom v bazen je eden najpomembnejših delov kopališke higiene.

Največ jeze povzroči občutek dvojnih meril

Kopalce običajno najbolj razjezi občutek, da se pravil ne izvaja enako. Če nekdo vidi, da enega opozorijo, drugega pa ne, hitro nastane vtis, da se upravljavec izogiba konfliktom ali da so nekatera pravila samo na papirju.

Pri občutljivih temah mednje spadajo tudi verska oblačila, priseljenci in drugačne kulturne navade, je to še bolj pomembno. Pravila morajo biti jasna, vidna in enako uporabljena.

Reševalec iz vode ne sme biti postavljen v položaj, ko mora sam presojati kulturne spore med obiskovalci. Njegova naloga mora biti preprosta. Ali je oblačilo kopalno in čisto ali ni. Javno kopališče namreč ni zasebna domača kad. 

Reševalec iz vode ne sme biti postavljen v položaj, ko mora sam presojati kulturne spore med obiskovalci.