Brejc si prizadeva, da bi do izraza prišel Stevanovićev slogan »moč ljudem« in kritizira koalicijo

»O predsedniku DZ Stevanoviću je bilo že veliko napisanega, vendar se na kritike ne ozira. Mislim, da s svojim ravnanjem povzroča veliko škodo Sloveniji, zato vas vabim, da se mi pridružite pri zbiranju podpisov za njegov odpoklic,« je Miha Brejc v ponedeljek povabil k zbiranju podpisov, danes pa sporočil, da zbrani podpisi zanj pomenijo spodbudno znamenje, da se ljudje zavedajo kako pomembno je spoštovanje ustave. »Z zbiranjem podpisov bomo nadaljevali do prvega zasedanja Državnega zbora in upam, da bo številka tako velika, da bo prišel do izraza Stevanovićev slogan moč ljudem,« je še dodal. 

»16. julija 2026 so štirje ustavni pravniki na seji komisije DZ za poslovnik soglasno ocenili, da koalicija skupaj z Resni.co krši ustavo, ker je dvakrat zavrnila dnevni red in s tem preprečila preiskavo afere Black Cube. Zorana Stevanovića je na to pisno opozoril že predsednik iste komisije. Obljubil je, da bo komisija ustanovljena. Ni bila,« je zapisano na spletni strani stevogohome.si, ki je namenjena zbiranju podpisov.

Miha Brejc namreč meni, da predsednik stranke Resni.ca in DZ Zoran Stevanović s svojim ravnanjem povzroča veliko škodo Sloveniji – zato s spletno peticijo zbira 10.000 podpisov. Podpise za odstop predsednika DZ je v enem dnevu podpisalo že nekaj več kot 14.000 ljudi. Podpisi niso uradno overjeni. Obrazec zahteva ime, priimek, e-pošto in izjavo, da posameznik podpis oddaja osebno – vendar ni vidnega sistema, ki bi javnosti dokazoval, da so bili dvojniki odstranjeni. Brejc sicer tudi poziva k ustanovitvi preiskovalne komisije DZ o aferi Black Cube. Od strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca pričakuje, da na prvi seji po poletnih počitnicah podprejo dnevni red.

»V dosedanjem mandatu sem v izrazito polariziranem parlamentarnem okolju odgovorno vodil številne seje ter kolegije predsednika. Svojo nalogo razumem jasno: zagotavljati urejeno delo parlamenta, spoštovanje poslovnika in prostor za demokratično razpravo. Tako bom svoje delo opravljal tudi v prihodnje, mirno, odgovorno in osredotočeno na naloge, ki mi jih nalaga funkcija,« je za medije povedal Stevanović, ki je še dodal, da ima Brejc vso pravico izraziti svoje stališče in zanj iskati podporo v javnosti. »To je del demokratične družbe, v kateri imajo različna mnenja svoj prostor,« je poudaril.

Peticija nima formalnega učinka – Stevanovića namreč lahko razreši samo DZ z najmanj 46 glasovi. Svoboda, SD in Levica so njegovo razrešitev že neuspešno predlagale; skupaj imajo 40 glasov. »Malo so me presenetili tisti, ki so zapisali, da je takšno zbiranje podpisov nesmiselno, ker ne bo učinka. Je bolje biti tiho? Ne, ker pasivna množica spodbudi oblast k novim kršitvam pravnega reda, češ, kaj nam pa morejo. Čim večje bo število podpisov, tem večji bo moralni pritisk na vladajočo koalicijo, zato se potrudimo in k podpisu povabimo čim širši krog ljudi,« je zapisal Brejc.

Spomnimo. DZ je dnevni red izrednih sej, na katerih bi moral odrediti parlamentarni preiskavi o aferi Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank, prvič zavrnil 30. junija. Za je glasovalo 34 poslancev Svobode, SD ter Levice in Vesne, proti 38 poslancev SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resni.ce, štirje poslanci Demokratov pa so se vzdržali.

Ob ponovnem poskusu 10. julija so se proti postavili tudi Demokrati; za dnevni red je glasovalo 37, proti pa 46 poslancev. V SDS so pojasnjevali, da je treba pred ustanavljanjem komisij počakati na izid referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, saj naj bi vse preiskave potekale pod enakimi zakonskimi pogoji, nasprotovali pa so tudi ponovni ustanovitvi preiskave o financiranju strank, ki jo je v prejšnjem mandatu že vodila Tamara Vonta. Podobno so se na referendum sklicevali Demokrati. V Resni.ci so medtem menili, da bi morali zahtevi obravnavati ločeno: preiskavi afere Black Cube po njihovih besedah niso nasprotovali, pri preiskavi financiranja pa so zahtevali, da zajame vse stranke, ne le izbranih. Stevanović je svoje glasovanje utemeljeval tudi s svobodnim poslanskim mandatom.

Ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj so nato 16. julija na seji komisije DZ za poslovnik soglašali, da ustava in poslovnik jasno določata, da mora DZ preiskavo odrediti, če jo zahteva tretjina poslancev, ter da zavračanje dnevnega reda pomeni kršitev teh določb in omejevanje pravic opozicije. Cerar je ob tem poudaril, da svobodni poslanski mandat poslanca ne odvezuje spoštovanja ustave in zakonov, pravniki pa so opozorili tudi, da za nastali položaj ni hitre pravne rešitve.

Brejc je bil nekoč v vrstah SDS, v času vlade Andreja Bajuka tudi minister, iz stranke je nato izstopil leta 2012. Kot piše Nova24tv, so mu v SDS očitali, da je v času, ko je nastajala Virantova Državljanska lista, nagovarjal člane občinskega vodstva stranke h kandidaturi – v drugi stranki. Gregor Virant je sicer Brejčev zet. Na portalu se tudi sprašujejo, kako da Brejc ni ustanovil posebne peticije, ko nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni uvrstila na dnevni red zahteve za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi se obravnavala pobuda za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi preiskovala domnevne nepravilnosti v energetiki, vezane na Roberta Goloba.

Zanimivo je, da se Brejčevo ime v zadnjih dneh pojavlja tudi v drugi – trenutno aktualni – zgodbi, povezani z obveščevalnimi službami. Dnevnik in avstrijska tiskovna agencija APA sta namreč razkrila, da je bila Viktorija Krivolutskaya, dolgoletna prijateljica predsednice Nataše Pirc Musar, nekoč partnerka Romana Jegliča, Brejčevega namestnika v Varnostno-informativni službi. Jeglič je leta 1993 takratnemu premierju Janezu Drnovšku poslal pismo z obremenilnimi očitki na račun Brejca in VIS, po katerem je Brejc odstopil s položaja direktorja službe. Po poročanju Dnevnika se je pozneje izkazalo, da so bili očitki izmišljeni, sodna preiskava zoper Brejca in njegove sodelavce pa je bila ustavljena. Brejc je Jegliča kazensko ovadil in odškodninsko preganjal, vendar se je ta umaknil v Rusijo in postal slovenskemu pravosodju nedosegljiv. Ruske podatkovne zbirke so zdaj pokazale, da je bil prijavljen na istem naslovu kot Krivolutskaya, urad predsednice pa je potrdil, da sta bila par.

Pretirano bi bilo sicer trditi, da se je Brejc na tak način lotil preusmerjanja pozornosti. Ruska zgodba namreč njega ne kompromitira, temveč ga prikazuje kot žrtev Jegličevega lažnega pisma in človeka, ki pravice ni mogel doseči, ker se je Jeglič umaknil v Rusijo. Poleg tega peticija očitno ni nastala čez noč: ima posebej registrirano domeno, izdelano stran, grafike, obrazec in pripravljeno argumentacijo. Po poročanju portala zanima.me, je bila domena registrirana že pred slabim mesecem. Akcija je bila torej pripravljena že pred Dnevnikovim razkritjem. Je pa povsem možno, da je Brejc izkoristil ponovno medijsko zanimanje za njegovo ime.

Brejc je Stevanovića kritiziral že pred časom oz. takoj, ko je bil ta izvoljen za predsednika DZ. »Kako naj se verjame politiku, ki je pred volitvami govoril eno, po volitvah pa ravna diametralno nasprotno,« se je spraševal in po navedbah Dnevnika očital, da se pripravlja prevara. »Če bi slučajno Resnici priznali status opozicijske stranke, bi bil to škandal brez primere. Ker bi potem lahko bila ta opozicijska stranka celo predsedujoča v nekaterih delovnih telesih, ki pripadajo opoziciji,« je opozarjal in hkrati kritiziral tudi Anžeta Logarja, ki naj bi po Brejčevi oceni prav tako okoli prinesel volivce.

Kot je kakšen mesec kasneje povedal v intervjuju za Dnevnik, je po njegovi oceni s figo v žepu igral tudi Janez Janša, ki je napovedal, da manjšinske vlade ne bo sestavljal. »Pri čemer si vseeno nisem mislil, da bo šel v želji po oblasti tako daleč, da bo Stevanovića postavil za predsednika državnega zbora,« je pripomnil. »Takšno zasedanje bo pozorno spremljala tudi tujina, zlasti EU in Svet Evrope. Če nezaupnica ne uspe, pa opoziciji ne preostane drugega, kot popolna obstrukcija zasedanj DZ in njegovih delovnih teles, vse dotlej, dokler ne bo spoštovana ustava,« je Brejc komentiral sredi julija, kar je povzel tudi Reporter. Brejc je takrat predlagal, naj opozicija zahteva odstop Stevanovića in sproži postopek nezaupnice vladi.