Popoplavni načrti za družino Irmančnik in prebivalce Letuša ostajajo enaki

18. 8. 2026 ob 8:00
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Menjava vodstva pristojnega ministrstva za zdaj ni spremenila vsaj na videz protislovnega pristopa države k poplavljenim objektom. Šestčlanski družini Irmančnik, katere hiša je bila po njenih navedbah poplavljena najmanj šestkrat, še vedno ne priznava pravice do odstranitve objekta in pomoči pri preselitvi, medtem ko v Letušu vztraja pri odstranitvi vseh 36 hiš, za katere je upravno sodišče prvotne sklepe že odpravilo. Čeprav so prebivalci tudi nove sklepe izpodbijali na sodišču, na ministrstvu trdijo, da za tožbe niso vedeli, in so postopke odkupa pač nadaljevali.

Ob tretji obletnici katastrofalnih poplav smo v članku »Preseljevanje naj bi se približevalo zaključku, mnogi pa še čakajo na domove« opozorili, da obnova za številne prizadete prebivalce še zdaleč ni končana. Izpostavili smo šestčlansko družino Irmančnik iz Šmartnega ob Dreti, ki kljub večkrat poplavljeni hiši ni upravičena do državne pomoči pri preselitvi in še vedno živi v najetem apartmaju. Družina je sicer medtem z donacijami in kreditom kupila starejšo hišo na varnejšem območju, vendar jo mora pred vselitvijo temeljito obnoviti. Na drugi strani smo (ponovno) predstavili prebivalce Letuša, ki želijo v svojih domovih ostati, država pa kljub temu vztraja pri njihovi selitvi. Upravno sodišče je prvotne sklepe vlade odpravilo, vlada pa je nato sprejela nove sklepe za vsak objekt posebej. Prebivalci so tudi zoper te sklepe vložili tožbe, vendar pa so nekateri kljub temu že prejeli cenitvena poročila in prodajne pogodbe, ki se sklepajo »namesto razlastitve«.

Spomnimo. Hiša šestčlanske družine Irmančnik je bila po njihovih besedah poplavljena najmanj šestkrat. V poplavah leta 2023 je voda zalila klet in stanovanjski del, družina pa se vanjo ni več vrnila. Sprva je bila uvrščena na seznam objektov za odstranitev, vendar jo je država julija 2024 s seznama umaknila, ker naj ne bi bila visoko ogrožena ali tako poškodovana, da je ne bi bilo mogoče sanirati.

Družina opozarja, da hiša stoji na uradno določenem poplavnem območju, zaradi česar po njihovih navedbah ne more dobiti gradbenega dovoljenja za njeno razširitev niti za gradnjo novega objekta na istem mestu. Hiša je za družino s štirimi otroki premajhna, po njihovih besedah pa je tudi ne morejo ustrezno dograditi, porušiti ali prodati. Država jim tako ponuja sredstva za obnovo objekta, za katerega družina trdi, da ga zaradi lege, vlage, ponavljajočih se poplav in prostorske stiske ni mogoče urediti v varen in primeren dom.

V Letušu je položaj obrnjen. Država vztraja pri odstranitvi hiš, čeprav del prebivalcev meni, da njihovi objekti niso tako ogroženi, da bi bila preselitev nujna. Opozarjajo, da nekatere hiše pred letom 2023 še nikoli niso bile poplavljene, v nekaterih pa voda tudi med katastrofalnimi poplavami ni dosegla stanovanjskih prostorov.

Dodatne pomisleke je vzbudil državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline, ki je bil javno razgrnjen decembra 2025. Načrt je že izhajal iz predpostavke, da bodo odstranjeni objekti na obeh bregovih Letuša: na desnem bregu je predviden suhi zadrževalnik, levi breg pa naj bi postal razlivna površina, za kar je prav tako potrebna odstranitev hiš. Za ohranitev in zaščito obstoječega naselja tako niso bili predvideni protipoplavni ukrepi, saj je načrt nastal, kot da Letuša v sedanji obliki ne bo več. Prebivalci levega brega so prepričani, da bi njihovo poplavno varnost izboljšal že zadrževalnik na desnem bregu, zaradi ukrepov v Nazarjah pa naj bi do Letuša priteklo tudi manj vode. Opozarjajo, da država njihovega predloga za zaščito naselja ni ustrezno presojala, temveč je njegovo odstranitev že vnaprej vključila v načrtovanje prihodnjih protipoplavnih ureditev.

Bojan Arčan iz Civilne iniciative proti izselitvi iz kraja Letuš nam je povedal, da zavarovalnica njihove hiše še naprej normalno zavaruje in jim je omogočila celo višjo zavarovalno vsoto za primer ponovne poplave. To kaže na očitno razhajanje med oceno tveganja zavarovalnice in države: medtem ko je zavarovalnica pripravljena zagotoviti celo višje kritje za primer ponovne poplave, država iste objekte obravnava kot tako ogrožene, da je njihova odstranitev nujna zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi. Dvomi prebivalcev ne temeljijo samo na dejstvu, da jim zavarovalnica hiše še vedno normalno zavaruje. Območje je bilo v veljavnih poplavnih kartah označeno z majhno poplavno ogroženostjo, krajani pa so opozarjali tudi, da so lahko na podlagi hidroloških poročil pridobili dovoljenja za gradnjo. Tudi iz prvotnih strokovnih mnenj je izhajalo, da obravnavani objekti formalno ne izpolnjujejo obeh zakonskih pogojev za nujno odstranitev. Poznejše strokovne podlage jih uvrščajo v razred srednje poplavne in majhne erozijske nevarnosti, država pa odstranitev kljub temu utemeljuje z veliko ogroženostjo ter oteženo oziroma onemogočeno evakuacijo.

Kot smo napovedali, smo Ministrstvu za okolje in prostor poslali vprašanja o nadaljnji obravnavi družine Irmančnik, razlogih za različno obravnavo njenega primera in objektov v Letušu ter nadaljevanju postopkov odkupa kljub novim tožbam. Zanimalo nas je tudi, ali država ob zavrnitvi podpisa pogodbe namerava začeti razlastitvene postopke ter kako bo poskrbela za odstranjevanje ruševin, urejanje svojih parcel in vzdrževanje brežin Savinje. Odgovore ministrstva smo zdaj prejeli.

Menjava vodstva zaenkrat ni prinesla drugačne obravnave

Odgovori ministrstva za zdaj ne kažejo, da bi menjava vodstva prinesla drugačno obravnavo družine Irmančnik ali prebivalcev Letuša. Pri družini Irmančnik pristojni še naprej vztrajajo, da pogoji za odstranitev hiše in državno pomoč pri preselitvi niso izpolnjeni, pri Letušu pa nadaljujejo postopke odstranitve objektov. Ministrstvo je v odgovorih trikrat poudarilo, da se aktualno vodstvo s primerom družine Irmančnik trenutno »podrobno seznanja«, vendar niso napovedali nove odločitve, ponovne strokovne presoje ali spremembe zakonodaje.

Kot so na ministrstvu pojasnili, sta Služba za obnovo po poplavah in plazovih ter ministrstvo od poplav leta 2023 v rednem stiku z družino. Izvedenih naj bi bilo več sestankov in ogledov hiše, pri katerih so sodelovali tudi pristojni strokovnjaki. Na podlagi teh ogledov in strokovnih podlag Direkcija RS za vode odstranitve objekta ni predlagala, ker naj bi bilo mogoče poplavno varnost območja izboljšati s protipoplavnimi ukrepi. Hišo so zato julija 2024 umaknili s seznama potencialnih objektov za nujno odstranitev. Pristojni po navedbah ministrstva niso ugotovili, da bi bila hiša visoko ogrožena zaradi poplav, plazov ali erozije, prav tako naj ne bi bila znatno poškodovana. Po njihovi oceni bi jo bilo mogoče sanirati in vzpostaviti stanje pred poplavami, Državna tehnična pisarna pa je zanjo pripravila tudi elaborat sanacije.

Ministrstvo je pojasnilo še, da vlada o odstranitvi objekta odloča na podlagi strokovnega mnenja Službe za obnovo po poplavah in plazovih. Če iz strokovnega mnenja ne izhaja ustrezna stopnja ogroženosti, vlada predloga sklepa o odstranitvi ne more obravnavati. Po dosedanjih ugotovitvah zato za odstranitev hiše družine Irmančnik ni pravne podlage in njihovi zahtevi ni mogoče ugoditi.

Na vprašanje, ali pripravljajo spremembo zakonodaje ali drugo rešitev, ki bi družini omogočila pomoč pri preselitvi, ministrstvo ni napovedalo sprememb. Odgovorilo je, da veljavna zakonodaja družini že omogoča finančno pomoč za obnovo obstoječe hiše, ta sredstva pa lahko pod določenimi pogoji uporabi tudi za nakup drugega stanovanjskega objekta na varnejšem območju.

Denar za sanacijo lahko uporabijo za kupljeno hišo

Za obnovo hiše je bilo doslej izplačanih 10.460 evrov predplačila, kar predstavlja 20 odstotkov ocenjene škode. Na ministrstvu so navedli, da so lastniki upravičeni tudi do preostanka sredstev za sofinanciranje obnove. Predplačilo in preostanek sredstev, ki jim pripadajo za obnovo stare hiše, lahko prenesejo na kupljeni stanovanjski objekt na območju, ki ni ogroženo. Državna tehnična pisarna je stroške obnove sedanje hiše po novem ocenila na 64.698,60 evra. V prejšnjem odgovoru vladne službe so bili ocenjeni na 44.330 evrov, kar pomeni, da se je ocena zvišala za več kot 20.000 evrov oziroma približno 46 odstotkov. Razlogov za spremembo na ministrstvu niso pojasnili, navedli pa so, da se lahko ocena ob ugotovljeni potrebi po dodatnih delih še spremeni.

Ocenjena vrednost sanacije ne pomeni, da bo država izplačala celoten znesek. Zakon omogoča sofinanciranje največ 40 odstotkov stroškov oziroma največ 60 odstotkov, če je bilo stanovanje ustrezno zavarovano, že izplačano predplačilo pa se odšteje od končnega zneska. Iz odgovora ni razvidno, ali je bila hiša zavarovana tako, da bi bili lastniki upravičeni do višjega deleža, niti ali bo celotna ocena Državne tehnične pisarne priznana kot osnova za izračun. Na ministrstvu tako niso pojasnili, kolikšen znesek bi lastniki dejansko še prejeli. Nakup druge hiše po njihovih navedbah ne vpliva na upravičenost do pomoči. Predložiti morajo dokazila o nakupu, na podlagi katerih se jim lahko odobrena sredstva nakažejo na transakcijski račun. Na ministrstvu so dodali, da dokazil kljub večkratnim pozivom še niso prejeli.

Za subvencioniranje najemnine začasne nastanitve in nadomestilo Občine Nazarje za bivanje na drugi lokaciji so na ministrstvu do 31. julija letos navedli skupni znesek 30.831,76 evra. Na ministrstvu so poleg tega navedli, da je družina prejela še skupno 21.943,64 evra solidarnostne in druge izredne denarne pomoči ter pomoči za osnovne življenjske potrebščine.

Na ministrstvu niso odgovorili na konkretno vprašanje, ali je bila po obnovi in dvigu okoliških cest opravljena nova ocena poplavne ogroženosti hiše. Ponovili so le, da so strokovnjaki objekt večkrat pregledali in da visoka ogroženost ali znatna poškodovanost nista bili ugotovljeni. Prav tako niso navedli, kateri konkretni protipoplavni ukrepi naj bi zagotovili varno bivanje, kdaj bodo izvedeni in ali so pri načrtovanju upoštevali navedbo družine, da zaradi lege hiše odvodnjavanje ni mogoče. Pojasnili so še, da država pri obnovi zagotavlja sredstva za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred poplavami, pri čemer se lahko uporabijo sodobnejši in kakovostnejši materiali ter rešitve. Dodatne izboljšave, ki presegajo zakonsko določen obseg obnove, mora plačati lastnik.

V Letušu ostajajo vsi objekti na seznamu za odstranitev

Kar se tiče Letuša na ministrstvu tudi po reorganizaciji in menjavi vodstva vztrajajo pri odstranitvi objektov. Prvotne sklepe vlade je upravno sodišče odpravilo, na ministrstvu pa so v odgovoru zapisali, da se je to zgodilo »iz procesnih razlogov«. V naših prejšnjih člankih smo povzeli ugotovitev sodišča, da iz sklepov in strokovnih podlag niso bili razvidni zakonski pogoji za odstranitev posameznih objektov.

Po sodbah so bile za vse objekte izdelane nove strokovne podlage. Državna tehnična pisarna je na njihovi podlagi pripravila nova strokovna mnenja, ki jih je soglasno potrdil Svet Vlade RS za obnovo pod vodstvom Marjana Pipenbaherja. Po navedbah ministrstva nove strokovne podlage izkazujejo, da vsi objekti, zajeti v odpravljenih sklepih, izpolnjujejo pogoje za odstranitev. Vlada je nato nove sklepe sprejela v dveh paketih, marca in maja letos. Tako je bilo vseh 36 objektov, za katere je sodišče odpravilo prvotne sklepe, ponovno določenih za odstranitev. S 15 lastniki je država že sklenila sporazumne pogodbe o prenosu lastninske pravice, z drugimi pa naj bi še potekali pogovori o ureditvi medsebojnih razmerij in iskanju ustreznih rešitev.

Vir: Uradno strokovno mnenje za Letuš 113

Na vprašanje, na kateri pravni podlagi in na podlagi katerih aktualnih strokovnih ocen vztrajajo pri preselitvi, so na ministrstvu odgovorili, da postopki temeljijo na veljavnih sklepih vlade, strokovnih mnenjih pristojnih služb in veljavni zakonodaji. Konkretnih ugotovitev za posamezne objekte ali podrobnejše primerjave njihove ogroženosti v odgovoru niso predstavili. Prav tako na ministrstvu niso neposredno odgovorili, ali bo država v primeru, da lastniki zavrnejo podpis prodajne pogodbe, začela postopke razlastitve. Navedli so le, da ostaja prednostna možnost sporazumna ureditev razmerij in da želi država z lastniki, kjer je to mogoče, skleniti sporazumne pogodbe ter jim omogočiti ustrezne nadomestne rešitve in preselitev na varna območja.

Ministrstvo za nove tožbe ni vedelo?

Bojan Arčan iz Civilne iniciative proti izselitvi iz kraja Letuš nam je pred objavo prejšnjega članka potrdil, da so prebivalci zoper vsak novi individualni sklep vložili ločeno tožbo na upravno sodišče. Tudi iz dopisa odvetnice ene od lastnic družbe za svetovanje in upravljanje DSU, ki smo ga pridobili, izhaja, da je bila tožba zoper novi sklep vlade vložena. Ministrstvo pa nam je odgovorilo, da z nobeno novo vloženo tožbo ni seznanjeno, zato se postopki nadaljujejo skladno z veljavno zakonodajo. Zagotovili so, da bodo v primeru vložene tožbe postopki za posameznega lastnika prekinjeni oziroma zadržani do pravnomočne odločitve sodišča.

Lastnik lahko po navedbah ministrstva v vmesnem času od tožbe tudi odstopi in z državo sklene sporazumno pogodbo o odkupu. Ministrstvo torej postopke nadaljuje, ker za tožbe domnevno ni vedelo, čeprav je bila o najmanj eni izmed njih obveščena državna družba DSU, ki lastnikom pošilja pogodbe. Še vedno ni jasno, zakaj informacije ni posredovala ministrstvu in ali so bili postopki po našem opozorilu dejansko zadržani.

Pretekle poplave same po sebi niso odločilne

Na ministrstvu različno obravnavo Letuša in družine Irmančnik pojasnjujejo z individualno strokovno presojo vsakega objekta. Pravna podlaga za odločanje je v obeh primerih 151.a člen interventnega zakona, ki odstranitev objekta med drugim veže na visoko ogroženost zaradi poplav, erozije ali plazu ter s tem povezano nevarnost porušitve oziroma znatnega poškodovanja, zaradi katere bi bili ogroženi življenje in zdravje ljudi. Druga podlaga so lahko tako poškodovani objekti, da njihova obnova ni mogoča ali ekonomsko smiselna.

Za vseh 36 objektov v Letušu naj bi nove strokovne podlage po navedbah ministrstva izkazale izpolnjevanje pogojev za odstranitev, pri hiši družine Irmančnik pa pristojne službe niso ugotovile niti ustrezne stopnje ogroženosti niti takšnih poškodb, da obnova ne bi bila mogoča. Na ministrstvu so poudarili, da različnih odločitev ni mogoče primerjati zgolj na podlagi števila preteklih poplav. Na neposredno vprašanje, ali je hiša družine Irmančnik po njihovi oceni manj ogrožena od objektov v Letušu, pa niso odgovorili s primerjavo konkretnih ocen ali razredov nevarnosti. Prav tako niso pojasnili, na podlagi katerega dela 151.a člena pogoje za odstranitev izpolnjuje vsak posamezni objekt v Letušu.

Arčan takšno pojasnilo zavrača. »Pišejo, da izpolnjujejo 151.a člen, vendar v katerem delu?« se sprašuje. Po njegovih navedbah je bilo okoli 65 odstotkov hiš v naselju leta 2023 poplavljenih prvič, pet hiš pa naj ne bi imelo niti centimetra vode. Objekti po njegovem niso v razredu velike poplavne nevarnosti, temveč v razredu majhne ali srednje nevarnosti, prav tako pa niso tako poškodovani, da v njih ne bi bilo mogoče bivati oziroma da jih ne bi bilo mogoče obnoviti. Prebivalci po njegovih besedah niso prejeli individualnih strokovnih obrazložitev, iz katerih bi bilo razvidno, kdo je posamezno hišo pregledal in na kateri podlagi ugotovil, da jo je treba odstraniti.

Na ministrstvu so se sklicevali na nove strokovne podlage in mnenja, niso pa predstavili konkretnih ugotovitev statikov, gradbenikov ali drugih strokovnjakov za posamezne objekte.

V Letušu je približno 80 družin, ki so se odločile za selitev na novo lokacijo. Večina jih je od države že iztržila odškodnine za svoje poškodovane hiše. Foto: Luka Svetina

V Letušu trenutno rušijo 16 objektov

O neurejenih državnih zemljiščih v Letušu smo pisali že junija, ko so se krajani zaradi razmer obrnili na medobčinski inšpektorat Celje, predsednico republike in varuha človekovih pravic. Opozarjali so, da so nekateri prebivalci po sklenitvi pogodb z državo iz hiš odstranili okna, vrata in kritino, nato pa objekte in zemljišča prepustili državi. Okolica je medtem ostala nevzdrževana, žive meje naj bi bile ponekod višje od 170 centimetrov in naj bi segale na cesto, zaradi česar je bila ta manj pregledna. Opozorili so tudi na nevarne, deloma porušene objekte in poplavljeno vozilo, ki ga več let niso odstranili. Ker je po predaji ključev lastnica teh nepremičnin postala država, so prebivalci opozarjali, da je odgovornost za njihovo vzdrževanje prevzela država. Ministrstvo smo zato vprašali, zakaj država svojih zemljišč ne ureja, kdo je zanje odgovoren in kdaj bodo nevarni objekti odstranjeni.

Ministrstvo je zdaj potrdilo, da na območju Letuša poteka rušenje 16 objektov. Izvajalec je bil v delo uveden 2. julija letos. Pogodbe za rušenje praviloma sklepajo za več objektov na istem območju, ker naj bi bila takšna izvedba gospodarnejša, zato se tudi odvoz ruševin organizira skupno. Po njihovih navedbah odvoz ruševin običajno traja nekaj dni oziroma največ en teden. Na dinamiko del poleti delno vplivajo dopusti, vendar naj bi rušenje potekalo skladno z načrtom. Za odstranitev objektov, ravnanje z ruševinami in urejanje parcel so odgovorni izvajalci. Po končanem rušenju in odvozu materiala morajo zemljišče grobo urediti, teren poravnati ter ga prilagoditi okolici. Prijave in pritožbe glede rušitvenih del naj bi družba DSU preverjala na terenu ter ob ugotovljenih nepravilnostih ukrepala.

Na ministrstvu so priznali, da so nekatere parcele po državnem odkupu in izselitvi prebivalcev ostale neurejene. Pojasnili so, da bo dokončna ureditev posameznih zemljišč mogoča šele po zaključku vseh predvidenih del, za vzdrževanje drugih zemljišč pa naj bi bili odgovorni njihovi lastniki. Ker je lastnica odkupljenih parcel Republika Slovenija, to pomeni, da je zanje odgovorna država sama. Kljub temu niso odgovorili, katera državna služba bi morala do začetka oziroma zaključka rušitev skrbeti za košnjo in osnovno urejenost parcel ter do kdaj bodo vsa zemljišča urejena.

Brežine Savinje namenoma prepuščajo naravni zarasti

Glede brežin Savinje so na ministrstvu pojasnili, da je za vodna in priobalna zemljišča ter vodno infrastrukturo pristojna Direkcija RS za vode. Ta je po poplavah leta 2023 odstranila prekomerne naplavine in na posameznih mestih sanirala erodirane brežine.

Pozneje naj bi na odsekih med sotočjem s Pako in Letuškim jezom izvedla tudi dela za ponovno vzpostavitev struge ter odstranila naplavljen les in podrto oziroma poškodovano zarast. Brežine Savinje na območju Letuša naj bi že dalj časa namenoma prepuščali naravni zarasti. Na ministrstvu so pojasnili, da je takšen pristop s hidromorfološkega vidika ugoden, saj koreninski sistem vegetacije prispeva k stabilnosti brežin. V zarast posegajo predvsem tam, kjer je prekomerna ali propada.

Direkcija košnjo izvaja zaradi vzdrževanja vodne infrastrukture, kot so pregrade, nasipi in tehnično urejene struge, ne pa zaradi »zagotavljanja parkovnega videza območja«. Na odseku Savinje v Letušu se po navedbah ministrstva ni kosilo niti pred poplavami leta 2023.