Junija višji primanjkljaj države; javna poraba raste hitreje od prihodkov

Junijski gospodarski podatki kažejo na dva pomembna izziva za slovensko gospodarstvo. Po eni strani se javnofinančni primanjkljaj povečuje, ker država porablja hitreje, kot rastejo njeni prihodki, po drugi strani pa inflacija ostaja razmeroma visoka in še vedno presega raven, ki bi jo želela doseči Evropska centralna banka. Sveži podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da je sektor država v prvem četrtletju ustvaril 607 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je junijska inflacija po evropsko primerljivem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala 3,7 odstotka.

Oba podatka potrjujeta, da kljub solidni gospodarski aktivnosti in rasti prihodkov pritisk na javne finance ne popušča, življenjski stroški pa so občutno višji kot pred letom dni.

Prihodki države še naprej rastejo

Statistični urad ugotavlja, da so skupni prihodki sektorja država zrasli že enaindvajseto četrtletje zapored. V prvih treh mesecih letošnjega leta so dosegli 8,3 milijarde evrov, kar je 667 milijonov evrov oziroma 8,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Največji prispevek k povečanju prihodkov so ponovno predstavljali socialni prispevki, ki so se povečali za 377 milijonov evrov oziroma za 12,5 odstotka. K njihovi rasti so prispevale višje plače, višja minimalna plača, večja zaposlenost in učinki plačne reforme v javnem sektorju.

Davčni prihodki so bili višji za 229 milijonov evrov oziroma za 6,6 odstotka, dodatnih 43 milijonov evrov pa so prispevali drugi tekoči transferji.

Čeprav prihodki ostajajo v rasti, niso uspeli slediti še hitrejši rasti javne porabe.

Izdatki rastejo še hitreje

Skupni izdatki države so v prvem četrtletju znašali 8,9 milijarde evrov, kar pomeni 806 milijonov evrov oziroma 9,9 odstotka več kot pred letom dni. Rast izdatkov je bila za 1,2 odstotne točke višja od rasti prihodkov.

Največ dodatnih sredstev je država namenila socialnim nadomestilom v denarju in naravi, ki so se povečala za 256 milijonov evrov oziroma za osem odstotkov.

Občutno so se povečala tudi sredstva za zaposlene v javnem sektorju. Ta so bila višja za 198 milijonov evrov oziroma za 9,3 odstotka, pomemben del povečanja pa je posledica uveljavitve plačne reforme.

Močno rastejo tudi investicije države. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili višji za 185 milijonov evrov oziroma za 22,4 odstotka.

Povečali so se tudi stroški servisiranja javnega dolga. Za obresti je država namenila dodatnih 15 milijonov evrov.

Javni dolg visok

Ob koncu prvega četrtletja je konsolidirani bruto dolg države znašal 46,3 milijarde evrov oziroma 64,8 odstotka BDP.

V primerjavi s koncem lanskega leta se je sicer nekoliko zmanjšal, in sicer za devet milijonov evrov, predvsem zaradi zmanjšanja kratkoročnega zadolževanja.

Kljub temu ekonomisti opozarjajo, da bodo staranje prebivalstva, višji pokojninski in zdravstveni izdatki ter stroški obresti dolgoročno predstavljali vse večje breme za javne finance.

Inflacija nad evropskim povprečjem

SURS je objavil tudi junijske podatke o inflaciji. Po harmoniziranem evropsko primerljivem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICŽP) je junijska inflacija znašala 3,7 odstotka. Gre za rahlo umiritev glede na maj, vendar bo primerjavo z evrskim območjem objavil šele Eurostat. Maja je bila slovenska inflacija za 0,6 odstotne točke višja od povprečja držav z evrom.

Največji inflacijski pritisk še naprej predstavljajo storitve. Njihove cene so se v enem letu zvišale za 4,6 odstotka, kar pomeni pospešitev glede na majske podatke.

Rast cen blaga se medtem postopoma umirja. Skupna rast cen blaga je znašala 3,2 odstotka, pri čemer se je trajno blago medletno pocenilo za 0,9 odstotka, poltrajno blago pa za 0,1 odstotka. Dražje ostaja predvsem blago za vsakodnevno uporabo, kjer so se cene zvišale za 5,1 odstotka.

Kaj je najbolj prispevalo k junijski inflaciji?

Podrobnejši pregled posameznih skupin kaže, da glavni inflacijski pritiski še naprej prihajajo predvsem iz stroškov bivanja in storitvenega sektorja.

Najbolj so se v zadnjem letu podražili stanovanja, voda, elektrika, plin in druga goriva, kjer so bile cene višje za 10,7 odstotka. Čeprav je to nekoliko manj kot maja, ko je bila rast 11-odstotna, ta skupina ostaja največji dejavnik inflacije.

Prevoz se je medletno podražil za 5,4 odstotka, nekoliko manj kot maja, ko je rast znašala 6,3 odstotka.

Za pet odstotkov so se podražile alkoholne pijače in tobak, medtem ko so se zdravstvene storitve podražile za 5,3 odstotka, kar predstavlja nadaljnje pospeševanje rasti cen.

Nad povprečjem ostajajo tudi restavracijske in nastanitvene storitve, ki so bile za štiri odstotke dražje kot pred letom dni. Cene v skupini rekreacija, šport in kultura so se zvišale za 3,9 odstotka, kar je precej več kot maja. Izobraževalne storitve ostajajo pri 3,3-odstotni medletni rasti.

Na drugi strani se rast cen pri nekaterih skupinah umirja. Stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje gospodinjstva so se podražili za 0,8 odstotka, medtem ko so se zavarovalne in finančne storitve podražile le za 0,4 odstotka.

Relativno nizka ostaja tudi rast cen hrane. Hrana in brezalkoholne pijače so bile junija dražje za 0,6 odstotka, oblačila in obutev pa za 0,4 odstotka.

Podatki kažejo, da se inflacija vse bolj seli v storitveni sektor in stroške bivanja, medtem ko se rast cen večine blaga postopoma umirja.

Fiskalna disciplina bo eden ključnih izzivov

Junijski podatki SURS potrjujejo, da slovenska država še naprej beleži rast prihodkov, vendar javna poraba raste še hitreje. Posledica je večji javnofinančni primanjkljaj, ki skupaj z vztrajno inflacijo zmanjšuje manevrski prostor gospodarske politike.

Na potrebo po večji fiskalni disciplini že dalj časa opozarjata tako Evropska komisija kot Fiskalni svet. Ob staranju prebivalstva, višjih izdatkih za zdravstvo in pokojnine ter učinku plačne reforme v javnem sektorju bo morala Slovenija v prihodnjih letih iskati ravnotežje med socialnimi izdatki, razvojnimi investicijami in dolgoročno vzdržnostjo javnih financ.

Junijski podatki tako predstavljajo opozorilo, da bo učinkovito upravljanje javnih financ ob hkratnem umirjanju inflacije eden najpomembnejših gospodarskih izzivov prihodnjih let.