[Video] Dr. Bogomil Ferfila: Od ustoličevanja karantanskih knezov do deklaracije o neodvisnosti ZDA (Vroča tema, 1. 7. 2026)
V podkastu Vroča tema smo se ob prihajajoči 250. obletnici neodvisnosti Združenih držav Amerike pogovarjali z izjemnim raziskovalcem, svetovnim popotnikom in poznavalcem mednarodnih odnosov, prof. dr. Bogomilom Ferfilo. Razkrivali smo osupljive zgodovinske povezave med prvo slovensko državo in ameriško deklaracijo neodvisnosti, spoznavali krvavo ceno ameriške širitve, spregovorili o slovenski diplomaciji v Washingtonu ter analizirali zakulisje megalomanskega praznovanja ob četrt tisočletja neodvisnosti ZDA. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Kdo je prof. dr. Bogomil Ferfila?
Prof. dr. Bogomil Ferfila, rojen l. 1951, je profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in eden najbolj prodornih slovenskih raziskovalcev mednarodnih odnosov. Lahko se pohvali s kar tremi univerzitetnimi diplomami, dvema magisterijema in doktoratom. Njegovo znanje ni zgolj kabinetno; kot neustavljiv popotnik je obiskal več kot 160 držav in raziskoval najbolj izolirane ter nevarne politične sisteme sveta. Svoja spoznanja je prelil v več kot 70 knjig, vključno z znamenito zbirko Svet na dlani. Izjemno vztrajnost – v mladosti je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži – je dokazal tudi leta 1997, ko se je vpisal v zgodovino kot prvi Slovenec, ki je stopil na južni zemljepisni in geomagnetni tečaj.
Thomas Jefferson navdih jemal pri Karantanskih knezih
Ko danes pomislimo na ZDA, vidimo globalno vojaško velesilo in finančni imperij. A temelji najmočnejše demokracije na svetu v sebi skrivajo neverjetno slovensko simboliko in zgodovinsko sled. Manj znano zgodovinsko dejstvo je, da je Thomas Jefferson, avtor znamenite ameriške Deklaracije o neodvisnosti, navdih iskal tudi pri naših prednikih.
Že v 7. stoletju je namreč v Karantaniji, prvi slovenski državi, potekal edinstven obred ustoličevanja knezov, pri katerem oblast vladarju ni bila dana od Boga, temveč od ljudstva. Bodočega kneza je na Knežjem kamnu v slovenskem jeziku izprašal svobodni kmet in šele z odobritvijo ljudstva je ta lahko prevzel oblast. Ta revolucionarni koncept pogodbenega prenosa oblasti je v svojem znamenitem delu Šest knjig o republiki podrobno opisal francoski filozof Jean Bodin. In prav to Bodinovo knjigo je prebiral Thomas Jefferson ter si v njej s svojimi začetnicami označil stran, ki je opisovala karantanski obred. Zibelka sodobne ameriške demokracije in njena družbena pogodba imata tako globoke korenine v slovenski zgodovinski dediščini.
Da bi razpletli to fascinantno zgodovinsko vez in analizirali stanje ameriškega imperija, je bil naš gost raziskovalec, ki je prepotoval celoten svet in politične sisteme preučeval neposredno na terenu.
Glavna poanta deklaracije o neodvisnosti je, da imajo vsi ljudje neodtujljivo pravico, da dajo soglasje za vladanje. To idejo je Thomas Jefferson črpal neposredno iz obreda ustoličevanja slovenskega, karantanskega kneza.
Krvava pot do imperija in iluzija svobode
Profesor Ferfila nas v podkastu popelje skozi temnejša poglavja ameriške zgodovine. Od neusmiljenega desetkanja avtohtonega indijanskega prebivalstva do dejstva, da je osvajanje severne ameriške celine, vse do zahodne obale in Seattla trajalo precej dlje, kot to radi prikazujejo hollywoodski filmi. Opozarja na tragičen zgodovinski paradoks: čeprav je deklaracija leta 1776 vizionarsko razglasila, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, se je ameriška družba zla sužnjelastništva in popolne rasne segregacije uradno ter formalno rešila šele leta 1965.
Slovenka v Beli hiši in kaos v naši diplomaciji
Posebno pozornost smo namenili sodobnim odnosom in diplomaciji med državama. Čeprav imamo s prvo damo Melanio Trump v Beli hiši izjemen »mehki« diplomatski kapital in prepoznavnost – prof. Ferfila potrjuje, da ob omembi njenega imena tudi v odročnih afriških državah vsi vedo za Slovenijo –, domača politika te zgodbe po njegovem mnenju ne zna unovčiti. Slovenska diplomacija deluje neresno, saj v Washington pošilja že četrto ime v petih letih, nazadnje je po predčasnem odstopu Iztoka Mirošiča mesto prevzela državna sekretarka Melita Gabrič. ZDA pa po drugi strani k nam pošiljajo izjemno izkušeno karierno diplomatko in nekdanjo vodjo ameriškega protokola Asel Roberts, kar kaže na precej bolj strateški pristop Washingtona.
Kjerkoli po svetu hodim, tudi pred kratkim v Afriki ... ko omeniš Melanijo, vsi vedo, da je iz Slovenije. Prejšnje vlade pa te zgodbe oziroma 'najbolj svetega artikla Slovenije v ZDA' niso znale in hotele izkoristiti.
Nova Jalta, Bližnji vzhod in varnostni fiaski
Svet se pospešeno polarizira. Ferfila pragmatično in pozitivno ocenjuje Trumpova prizadevanja za neposreden dialog z voditelji, kot sta kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin. Dogovarjanje te »velike trojice« vidi kot nujno obliko nove Jalte in edini način, da se prepreči širši globalni spopad. Dotakne se tudi izjemno tvegane situacije na Bližnjem vzhodu, kjer Iran ostaja glavni problem, a hkrati opozarja na notranje slabosti ZDA. Ob nedavnih poskusih atentata na Donalda Trumpa med kampanjo in v hotelih so se pokazale hude varnostne vrzeli in »kiksi« ameriških obveščevalnih služb ter FBI, kar zbuja skrb pred prihajajočimi masovnimi dogodki.
To Trumpovo dogovarjanje z veliko trojico – Xi Jinping, Putin in Trump – ocenjujem absolutno pozitivno kot nekakšno novo Jalto. Bolje je, da se te velesile dogovarjajo, kot pa da se spopadejo.
250 let ZDA: Praznovanje poenotenja ali razdvojenosti?
Vrhunec podkasta predstavlja analiza prihajajočega spektakla ob 250. obletnici Združenih držav. Projekt, ki naj bi integriral ameriško družbo in presegel hude politične delitve s pobudami, kot so skupna vseslovenska »sosedska kosila« 5. julija, se spreminja v poligon za razkazovanje moči. V ozadju Trumpovega megalomanskega projekta Freedom 250 se vrtijo desetine milijonov davkoplačevalskih dolarjev, dogodki na National Mallu pa bodo zahtevali enega največjih in najdražjih varnostnih obročev v zgodovini.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.