[Prejeli smo] Čas je za povezovanje: Proti ideologiji, ki izničuje posameznikovo osebnost
Globalizem je v polnem zamahu, spremlja ga moralna kriza in nespoštovanje zakonov. Pojavljajo se številni družbeni problemi: gospodarski, politični in medčloveški. Vse se relativizira. Relativizira se zakonska zveza, družina, spolna pripadnost, pripadnost narodu in državi. Prezirajo se vrednote, na katerih je nastala in obstala naša civilizacija. Takšno stanje pušča hude posledice v vsakdanjem življenju, vpliva na vzgojo otrok, izobraževanje, na kulturno in znanstveno področje. Mnogi ljudje niso dovolj občutljivi za to dogajanje. Žalostno je, da so med njimi tudi izobraženci, kar dodatno odpira prosto pot globalističnim silnicam.
Ustvarjanje zmede na področju spola
Nekateri pedagoški delavci se odzivajo na programe izpopolnjevanja, v katerih se predstavljajo vsebine o transseksualnosti, o 'spremembi' moškega v ženski spol in obratno. Na teh seminarjih jim ponujajo prirejene psihološke vsebine ter pravne napotke za spolno fluidnost oseb. Znanstveno je dokazano, da ni možno zamenjati spola, temveč le simulirati zunanje znake nasprotnega spola. Znanstveno dejstvo je tudi, da poskus 'vrnitve' k lastnemu spolu oziroma detranzicija pogosto ni več možna in da so hormonski in kirurški posegi za namen 'spremembe' spola v mladosti škodljivi za zdravje. Prav tako obstajajo klinične izkušnje in obsežne študije, med njimi tudi študije neodvisne znanstvenice dr. Hilary Cass v Združenem kraljestvu ter ugotovitve finskega psihiatra dr. Riittakerttu Kaltiale. Te so pokazale, da je neutemeljen in pogosto citiran argument, da bodo mladi, ki želijo spremeniti svojo spolno identiteto, storili samomor, če jim to ne bo dovoljeno. Dogaja se prav nasprotno. Dosedanji podatki jasno kažejo na pojav družbene epidemije oziroma porast spolne disforije med mladimi, zlasti med dekleti, prav pod vplivom družbenih omrežij in aktivistične propagande. Zato je več evropskih držav, na primer Finska, Švedska, Francija in Velika Britanija, prepovedalo ali znatno omejilo hormonsko in kirurško 'spremembo' spola za mladoletnike.
Politično-liberalne sile so dobro organizirane, na vse načine si prizadevajo uničiti človeško vrsto. Časopisi in drugi mediji so polni dezinformacij. Površen opazovalec dobi vtis, kot da vlada velika zmešnjava, vendar to ni slučajno. Če se bolj poglobimo v omenjeno situacijo, opazimo zelo dobro in sistemsko organizirano delovanje, ki poteka po točno izbranih in dobro razdelanih metodah, ki so usmerjene k točno določenim ciljem eugenike in transhumanizma. Ideološko in materialno zelo veliko pridobijo prav upravljavci iz ozadja, ki to vodijo in usmerjajo. Njih ne zanima resnica, ne posameznik, ne družina, ne narod in tudi država ne. Za njih je merljiv le dobiček. Izkoriščajo mednarodne in državne institucije, preko katerih poskušajo vsiliti svoje cilje, to je ideološko usmerjanje otrok oziroma njihovo čim bolj zgodnjo seksualizacijo. Ne zanimajo jih družine in njihove težave v prizadevanju, da bi izvajale svojo primarno biološko in vzgojno vlogo.
Potrebno je aktivno delovanje
Opisane razmere zahtevajo odločno pozornost in delovanje vseh: staršev, vzgojiteljev in pedagoških delavcev. Enako se pričakuje tudi od Cerkve in drugih družbenih institucij, če te niso že prepredene z globalističnimi silnicami in si še želijo kaj storiti.
Če bi se starši znali in zmogli polno posvetiti otrokom in biti osveščeni o tem, kaj vse se jim ponuja in vsiljuje v vrtcih in šolah v občutljivi fazi življenja, ko si ti šele oblikujejo pogled na svet in življenje, bi bili bolj proaktivni in njihova moč bi bila ključnega pomena. Globalistični aktivisti to dobro vedo, so zelo organizirani in agresivni in z na videz nedolžnimi metodami dela otrokom ponujajo vsebine, ki otroke čustveno, duševno in duhovno pohabljajo.
Globalistični aktivisti to dobro vedo, so zelo organizirani in agresivni in z na videz nedolžnimi metodami dela otrokom ponujajo vsebine, ki otroke čustveno, duševno in duhovno pohabljajo.
»Zdrav razum ne more sprejeti sugestij, kot so branje literarnih besedil, polnih pedofilskih, pornografskih, morbidnih in brutalno nasilnih vsebin s pesimističnimi in mračnimi pogledi na svet in človeka, z banaliziranjem življenja in spodbujanjem samomorov, s ciničnimi in brezčustvenimi liki, ki se vulgarno izražajo in imajo animalistična nagnjenja ... To je potop zdravega razuma,« so napisali člani Hrvaškega društva katoliških pedagoških delavcev (HDKPD) v eni izmed zgibank (2019), v kateri so navedli del izbora sodobne literature za domače branje, vključene v novi kurikul za predmet hrvaški jezik.
Kot pedagoški delavci se soočamo z velikimi izzivi. Ali si bomo upali zbrati dovolj moči in odločnosti ter se upreti tem negativnim trendom, ali pa bomo skomignili z rameni in rekli, da se ne splača, da ni možno storiti nič? Tega si ne smemo dovoliti, ne sme nas prevzeti malodušje, ker prav na to druga stran čaka in s tem računa. Poiskati moramo nove in različne poti za (samo)krepitev in premišljeno delovanje. Povezovanje s sorodnimi skupinami in društvi je le ena izmed poti. Moramo se povezovati tudi znotraj ustanov, v katerih delamo, znotraj lokalnih in širših skupnosti v državi ter z enako mislečimi in delujočimi posamezniki in skupinami zunaj državnih meja. Vsak poskus zaščite otrok pred globalistično ideologijo je vreden našega prizadevanja.
Člani Društva katoliških pedagogov Slovenije smo izpeljali že nekaj uspešnih dejavnosti za vzgojitelje, učitelje, starše in učence v slovenskem in mednarodnem okolju. Ne bomo se tu ustavili. Nasprotno – še intenzivneje se bomo mednarodno povezovali, izmenjevali ideje in pripravljali skupne čezmejne dejavnosti.
Povezovanje slovenskih pedagogov s hrvaškimi
Pred nekaj dnevi smo naredili majhen korak v tej smeri. Tako smo se 8. maja na Hrvaškem srečali s predstavniki Hrvaškega društva katoliških prosvetnih delavcev (HDKPD). To je bilo zanimivo in idejno bogato delovno srečanje. Na tem prvem sestanku v Zagrebu, v prostorih Matice hrvatske, smo v nekajurnem pogovoru eden drugemu predstavili svoje dosedanje dejavnosti. Ugotavljali smo, da so naše dejavnosti dokaj podobne, nekatere tudi povsem enake, da stojimo pred povsem enakimi družbenimi problemi, da se pedagoški delavci srečujemo s podobnimi izzivi v vzgojno-izobraževalnem procesu, predvsem pa nas družijo podobni cilji in skupne vrednote. Najbolj izzivajoči in problematičen izziv je globalistična agenda, ki še posebno agresivno in nerazumno vsiljuje ideologijo spola (genderologija) in propagira številne »spolne identitete«. Cilj tega je izničiti naravni spol – moški in ženski. Ta ideologija izničuje posameznikovo osebnost, relativizira in želi razvrednotiti zakonsko zvezo, družino in tradicionalne vrednote in narodno identiteto. Iztrgati nas želi iz človeške narave, krščansko-judovske kulture ter zahodnoevropske civilizacije.
Leta 2000 so kolegi iz Hrvaškega društva katoliških pedagoških delavcev začutili hitro spremembo odnosa zlasti, ko je šlo za izražanje pripadnosti narodu. V javnosti se je preko javnih medijev sistemsko ustvarjala negativna podoba hrvaške države in o Hrvatih kot o narodu. Istočasno se je v državo začel vračati jugoslovanski duh, ki so ga vnašali bivši komunisti. Izničevali so zmagovalni ponos nacije in narodove vrednote ter v državi počasi začeli odpirati pot globalističnim liberalnim in neo komunističnim silnicam. To spominja na določene družbene poteze tudi v slovenskem okolju.
V obeh društvih občutimo podobne posledice zaradi korona krize (lookdown). Onemogočen je bil osebni stik, ki pomeni veliko, in nekateri ljudje so se postopoma medsebojno oddaljili.
Vse navedeno so zadostni in tehtni razlogi za nujno mednarodno povezovanje, medsebojno podporo in skupno delovanje, ker so silnice, ki delujejo proti nam, zelo dobro načrtovane, premrežene in delujejo sistemsko.
Mladi hrepenijo po dobrem, lepe in resničnem
Po drugi strani opažamo porast mladih, ki prepoznavajo univerzalne človeške in krščanske vrednote kot življenjske in resnične in se vključujejo v številne dragocene projekte. Na Hrvaškem je občudovanja vredno delovanje združenja Mladi za domovino, gibanje Hrvaška za življenje, združenje Savao, ki živi v solidarnosti z brezdomci in najbolj ranljivimi, podružnice Svetovne mladinske zveze na Hrvaškem in še drugi. Prepoznavajo potrebo mladih po idealih in njihovo predano delo za gradnjo boljšega sveta kot znamenje časa in odgovor na človeško hrepenenje po dobrem, lepem in resničnem, kljub poskusom zanikanja in zatiranja tega hrepenenja.
Na srečanju v Zagrebu in v osebnem stiku smo nanizali stične točke, na katerih lahko začnemo skupaj delovati.
Pričakovali bi tudi večje zanimanje in željo po povezovanju med nosilci cerkvenih funkcij, ki bi bili pripravljeni z nami javno nastopati proti tem globalističnim zablodam. Pri skupnem opredeljevanju za resnico in zavzemanju za občečloveške vrednote bi nas močneje okrepilo nasproti globalističnim trendom. Vzemimo primer hrvaškega kolega, dosedanjega predsednika Hrvaškega katoliškega društva prosvetnih delavcev, magistra znanosti s področja vzgoje, Ivico Đakovića, ki je napisal strokovno knjigo z naslovom: Zakon, družina, človekove pravice in svoboda. Objavljena je bila leta 2023, a žal odlična knjiga s težavo išče pot do tistih, ki potrebujejo podporo, kljub dejstvu, da je v državi število deklariranih kristjanov zelo veliko. Podobno zaznavamo tudi v slovenski družbi.
Pričakovali bi tudi večje zanimanje in željo po povezovanju med nosilci cerkvenih funkcij.
DKPS in HKDPD se lahko pohvalita z organizacijo mednarodnih konferenc za krščanske pedagoške delavce (SIESC). Hrvaško društvo je konferenco v okviru združenja SIESC pripravilo leta 2007, slovensko društvo pa štirikrat, 2000, 2004, 2014 in zadnjič leta 2024.
Obe društvi želita komunicirati s širšo javnostjo, prizadevajo si posredovati izčrpne informacije in vabila na konference, srečanja in okrogle mize, na katerih se obravnavajo družbeno aktualne vsebine za učitelje, mlade, starše in širšo javnost. Na 7. mednarodni konferenci, ki bo v Sloveniji, v Kamniku novembra 2025, pričakujemo tudi kolege iz Hrvaške. Naslov konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države je: Korenine narodovega drevesa.
Pri vsem tem pričakujemo pomoč zavetnikov naših društev: bl. Antona Martina Slomška, zavetnika DKPS in bl. Ivana Merza, zavetnika HKDPD – obeh znanih zavetnikov vzgoje in izobraževanja ter ljubezni do mladih.
V imenu hrvaškega društva sta na delovnem sestanku v Zagrebu sodelovali Matija Grgat, podpredsednica društva in Jadranka Tukša, tajnica društva. Iz slovenskega društva pa so na sestanku sodelovali Helena Kregar, predsednica društva, p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent, Dragica Motik, mag. Albin Vrabič in Marija Žabjek.
Dragica Motik za: Društvo katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) in Hrvatsko društvo katoličkih pedagoških djelatnika (DKPD)
10 komentarjev
Andrej Muren
"Družbeni" globalizem (ne ekonomski!) res prinaša v našo podalpsko deželico razne novotarije, v glavnem negativne. Vendar bi bila vsa v članku opisana problematika neprimerno manjša, če ne bi deviacij aktivno spodbujala levica, tako pri nas kot v tujini.
Sploh lahko rečemo, da so vse deviantne zadeve od LGTB, enakosti spolov, fluidnosti spolov in kar je še podobne ropotije, izum svetovne levice, ki poskuša spodkopati zahodno civilizacijo in jim pri tem pride prav sleherna perverznost posameznikov. Zato je boj proti deviantnosti v bistvu boj proti levici. Nikoli v zgodovini levica še ni bila tako družbeno škodljiva kot je prav danes.
Anton Vidmar
Glede na sliko in ne na mnenja Klepca bi rekel tole:Ženska rabi ginekologa,moški urologa,vsi ostali pa psihiatra. Citat Jelinčiča plemenitega !
Anton Vidmar
Glede na Klepčeva klepanja bi dodal,da večina slovencev tudi rabi psihiatra.
Peter Klepec
Anton, prepozno, tudi psihiatri tako utecenih stvari ne morejo vec poravnat.
Peter Klepec
Re:… izražanje pripadnosti narodu…
Nacionalna pripadnost je psiholoska bergla. Lahko pomaga posamezniku da lazje hodi, da ga okolica vlece za seboj. Kdor to rabi. Kdor bi sicer utegnil nasesti na čereh.
Vsak clovek rabi socialne kontakte in ti so pac enostavnejsi, ce je okolica podobna, ki govori isti jezik, ima enake navade in obnasanje; v taki okolici se clovek pocuti varneje in tudi prijetneje; ampak, zaradi globalizma je prislo do intenzivnega mesanja populacije; okolica nima samo enega vzorca jezika, kulture in obnasanja;
Sedaj imamo dve moznosti: ali se oklenemo svoje bergle se tesneje, ker nas raznolika okolica psihicno ogroza, zmanjsuje varnostni prostor; ali pa razsirimo zavestno prostor okoli sebe in sprejmemo razlicnost;
Nesporno je, da prva alternativa vsebuje konfliktni potencial, ker imajo svojo berglo tudi vsi drugi v okolici; konflikti pa lahko eskalirajo; v bistvu nimamo alternative in se moramo vziveti v drugo opcijo - ce hocemo preziveti.
Freising
Globoko napačno razmišljanje in popolno nerazumevanje bistva človeka, družbe in pomena identitete.
Peter Klepec
Freising, tisocletja smo cisto dobro ziveli kot druzba in kot pisanezniki brez te slavne nacionalne identitete. Ta izum 19. stoletja nas je skoraj stal eksistence in smo komaj preziveli. Cas je da damo nacionalnosti pravilno mesto. Je pa jasno, da bo izredno tezko in najlepse se to vidi v Rusiji, pa tudi na Kitajskem.
Mefisto
Ob umnem razpredanju Petra Klepca o nacionalni pripadnosti se bom še bolj oklenil srečne okoliščine, da sem Slovenec in da pripadam slovenskemu narodu. Če mu je verjeti, da v Nemčiji voli in plačuje davke, potem lahko gleda, kako izumira nekoč pameten in mogočen nemški narod in se v lastno škodo umika pripadnikom afriških in bližnje vzhodnih ras, ki si pa ne dovolijo vzeti svoje nacionalnosti.
Peter Klepec
Mefisto, mislim, da gledate samo po povrsini. Ja, narodi tudi izumirajo. Ampak to se dogaja pocasi, v bistvu ne izumirajo, ampak se spreminjajo. Ravno Slovenci so lep primer tega. Pred sto ali vec leti je bil to narod, raje imam izraz ljudstvo na kar optimalnem preseku romanskega, germanskega in slovanskega zivlja; prakticno brez konfliktov; v danasnji zgradbi ljubljanske opere sta delovala tako slovensko kot nemsko gledalisce; ljudstvo na tem teritoriju je bila mesanica vsega. Ampak ljudstvo na tem teritoriju je tudi danes mesanica, le da ni vec kaj dosti germanskega in romanskega, ampak zato bolj juznoslovanskega; struktura ljudstva se je rigorozno prilagodila. Nominalno Slovenci ne bodo izginili, ker je to sinonim za drzavljane Slovenije, vsebinsko pa bo to nekaj drugega. Ce gremo nazaj k Nemcem. Zanje to sicer tudi velja, s to razliko, da so „nekdanji“ Nemci vodilna kultura, tako kot je to pri Francozih in se kje. Tujci se ali raztopijo v tej kulturi, ali pa ostanejo v socialni periferiji. Odvisno od posameznika. En Turek lahko postane minister v vladi, ali pa ostane prebivalec gheta, kjer mnogi niti nemscine ne obvladajo. Razlika do Slovenije je ocitna. V Sloveniji postajajo Slovenci Srbi, ki govorijo slovensko. V Nemciji pa celo crni Africani postanejo Nemci. Mimogrede, ker vas zanima kdo naj bi bil jaz: se nikoli nisem bil ne Nemec, ne Slovenec, sem se pa povsod pocutil domacin.
Peter Klepec
Globalizem nima nic skupnega z navedenimi problemi. Kdor je mocna osebnost, mu noben „tuj“ fenomen ne more do zivega. Seveda je pa res, da sibke osebnosti pogosteje klecnejo, ce so izpostavljene vplivom, ki jih v bolj izoliranem okolju ne bi bilo.
Ampak izolacija je slaba, ker je ni mozno drzati popolno. Nekoc, v izolaciji smo se vozili s stoenkami, ker nam drugo ni bilo dostopno; ni bilo izbire in se zato ni bilo treba niti odlocit; sedaj je na voljo vse sorte in se je treba odlocit;
Podobno je z drugimi aspekti; treba je je zavestno in s pametjo odlocit, ker je „izbira“ zelo velika. Je pa seveda mnogo tezje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.