Prazna dvorana pokazala domet ofenziv leve opozicije. A poskusov blatenja Slovenije najbrž še ni konec

Tisti, ki so upali, da bo včerajšnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Bruslju o stanju pravne države v Sloveniji prizorišče spektakularnega dvoboja med slovenskimi politični akterji, so brez dvoma šli spat slabe volje. Kot smo že predvidevali v našem prejšnjem članku, se je slovenskega dela zasedanja udeležila le peščica evroposlancev.

V slabi uri in pol razprave oziroma kratkih govornih nastopov sta najprej komisar za pravosodje Didier Reynders in slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar predstavila stališča Komisije in Evropskega sveta. Po pričakovanjih je bilo na voljo malo tem za razpravo, saj je večina glavnih očitkov poročila o vladavini prava v Sloveniji ter tistega delegacije LIBE že rešenih. Zato ni presenetljivo, da je večina sodelujočih evroposlancev izkoristila sejo kot priložnost za predstavitev svojih stališč o vladavini prava v Evropski uniji.

Komisija sicer kritična, a stoji za dosežki slovenske vlade

Če je javni medij prikazal nastop komisarja Reyndersa kot pretirano kritičnega do slovenske vlade, se je ta v resnici v svojem nagovoru osredotočil na dve zadevi. Komisar je hotel najprej pokazati, da Komisija odločno zagovarja spoštovanje vladavine prava in zaščito svobodnega izražanja medijev. Drugi cilj njegovega nagovora je bil spomniti evroposlance in problematične članice na to, da Komisija je in bo ostala aktivna zagovornica obeh.

Čeprav je včerajšnji poraz izvoza slovenske notranje politike pokazal, da imajo tudi evropske inštitucije omejeno potrpežljivost, se s tem verjetno poskusi slovenske opozicije, da umaže podobo Slovenije in naše vlade v tujini, še ne bodo končali.

Po drugi strani je Reynders večkrat izpostavil pozitiven razvoj dogodkov v Sloveniji: od vloge ustavnega sodišča med pandemijo do uspešnega reševanja izzivov, ki jih je navajalo poročilo. S tem je hotel pokazati, da je dialog med evropskimi institucijami in članicami vendarle mogoč. Njegov cilj je verjetno bil umiriti pritiske levo-sredinskih evroposlancev in hkrati pokazati desnici, da možnost dialoga obstaja.

Mešani odzivi evroposlancev

Med razpravo sta se oglasili obe slovenski evroposlanki Romana Tomc (SDS/EPP) in Tanja Fajon (SD/S&D), ki sta večino svojega časa za razpravo uporabili za nagajanje druga drugi oz. opoziciji in vladi. Pri tem se je še enkrat videla jasna osredotočenost nastopov slovenskih evroposlancev predvsem na domačo javnost, namesto da bi poskusili realno razložiti našo situacijo ostalim evroposlancem in širši evropski javnosti (o mnenjih treh slovenskih evroposlank smo več napisali tukaj).

Večina poslanskih skupin v EP se je opredelila tako, kot smo pričakovali: evropske stranke levo od sredine so se osredotočile na kritike, medtem ko so evropske stranke desno od sredine bolj opozarjale na dvojna merila EP. Morda je bolj zanimivo to, da je več evroposlancev priznalo, da stanje pravne države v Sloveniji ni na isti (kritični) ravni kot na Madžarskem in na Poljskem. Takšno stališče sta med drugimi izpostavila evroposlanka Tineke Strik (GL/Greens-EFA) in evroposlanec Thijs Reuten (PvdA/S&D). Med razpravo smo lahko opazili tudi vpliv nepremišljene odločitve premiera Janeza Janše, ki je oktobra zavrnil pogovor z delegacijo EP, kar je vplivalo na nekatere pred tem neodločene evroposlance.

Propad opozicijske taktike

Čeprav je včerajšnji poraz izvoza slovenske notranje politike pokazal, da imajo tudi evropske inštitucije omejeno potrpežljivost, se s tem verjetno poskusi slovenske opozicije, da umaže podobo Slovenije in naše vlade v tujini, še ne bodo končali. Kljub temu imamo sedaj čisto sliko o realnem dometu teh ofenziv. Kdor je pričakoval, da bodo takšni dogodki pomembno vplivali na slovenske državnozborske volitve naslednje leto, je lahko prišel do sklepa, da naši domači prepiri pomembnejših posledic na evropske razprave ne bodo pustili.

Odprto vprašanje ostaja, kakšen bo odnos domačih medijev v predvolilni kampanji do takšnih dogodkov v Bruslju oz. Strasbourgu. Četudi bodo naši tradicionalno levo usmerjeni vodilni mediji poskusili "lektorirati" evropske razprave in odločitve, jim bo v današnji vse bolj pluralizirani domači medijski krajini to le težko uspelo.