Prazna dvorana pokazala domet ofenziv leve opozicije. A poskusov blatenja Slovenije najbrž še ni konec

Tisti, ki so upali, da bo včerajšnje plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Bruslju o stanju pravne države v Sloveniji prizorišče spektakularnega dvoboja med slovenskimi politični akterji, so brez dvoma šli spat slabe volje. Kot smo že predvidevali v našem prejšnjem članku, se je slovenskega dela zasedanja udeležila le peščica evroposlancev.
V slabi uri in pol razprave oziroma kratkih govornih nastopov sta najprej komisar za pravosodje Didier Reynders in slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar predstavila stališča Komisije in Evropskega sveta. Po pričakovanjih je bilo na voljo malo tem za razpravo, saj je večina glavnih očitkov poročila o vladavini prava v Sloveniji ter tistega delegacije LIBE že rešenih. Zato ni presenetljivo, da je večina sodelujočih evroposlancev izkoristila sejo kot priložnost za predstavitev svojih stališč o vladavini prava v Evropski uniji.
Če je javni medij prikazal nastop komisarja Reyndersa kot pretirano kritičnega do slovenske vlade, se je ta v resnici v svojem nagovoru osredotočil na dve zadevi. Komisar je hotel najprej pokazati, da Komisija odločno zagovarja spoštovanje vladavine prava in zaščito svobodnega izražanja medijev. Drugi cilj njegovega nagovora je bil spomniti evroposlance in problematične članice na to, da Komisija je in bo ostala aktivna zagovornica obeh.
Po drugi strani je Reynders večkrat izpostavil pozitiven razvoj dogodkov v Sloveniji: od vloge ustavnega sodišča med pandemijo do uspešnega reševanja izzivov, ki jih je navajalo poročilo. S tem je hotel pokazati, da je dialog med evropskimi institucijami in članicami vendarle mogoč. Njegov cilj je verjetno bil umiriti pritiske levo-sredinskih evroposlancev in hkrati pokazati desnici, da možnost dialoga obstaja.
Med razpravo sta se oglasili obe slovenski evroposlanki Romana Tomc (SDS/EPP) in Tanja Fajon (SD/S&D), ki sta večino svojega časa za razpravo uporabili za nagajanje druga drugi oz. opoziciji in vladi. Pri tem se je še enkrat videla jasna osredotočenost nastopov slovenskih evroposlancev predvsem na domačo javnost, namesto da bi poskusili realno razložiti našo situacijo ostalim evroposlancem in širši evropski javnosti (o mnenjih treh slovenskih evroposlank smo več napisali tukaj).
Večina poslanskih skupin v EP se je opredelila tako, kot smo pričakovali: evropske stranke levo od sredine so se osredotočile na kritike, medtem ko so evropske stranke desno od sredine bolj opozarjale na dvojna merila EP. Morda je bolj zanimivo to, da je več evroposlancev priznalo, da stanje pravne države v Sloveniji ni na isti (kritični) ravni kot na Madžarskem in na Poljskem. Takšno stališče sta med drugimi izpostavila evroposlanka Tineke Strik (GL/Greens-EFA) in evroposlanec Thijs Reuten (PvdA/S&D). Med razpravo smo lahko opazili tudi vpliv nepremišljene odločitve premiera Janeza Janše, ki je oktobra zavrnil pogovor z delegacijo EP, kar je vplivalo na nekatere pred tem neodločene evroposlance.
Čeprav je včerajšnji poraz izvoza slovenske notranje politike pokazal, da imajo tudi evropske inštitucije omejeno potrpežljivost, se s tem verjetno poskusi slovenske opozicije, da umaže podobo Slovenije in naše vlade v tujini, še ne bodo končali. Kljub temu imamo sedaj čisto sliko o realnem dometu teh ofenziv. Kdor je pričakoval, da bodo takšni dogodki pomembno vplivali na slovenske državnozborske volitve naslednje leto, je lahko prišel do sklepa, da naši domači prepiri pomembnejših posledic na evropske razprave ne bodo pustili.
Odprto vprašanje ostaja, kakšen bo odnos domačih medijev v predvolilni kampanji do takšnih dogodkov v Bruslju oz. Strasbourgu. Četudi bodo naši tradicionalno levo usmerjeni vodilni mediji poskusili "lektorirati" evropske razprave in odločitve, jim bo v današnji vse bolj pluralizirani domači medijski krajini to le težko uspelo.
V slabi uri in pol razprave oziroma kratkih govornih nastopov sta najprej komisar za pravosodje Didier Reynders in slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar predstavila stališča Komisije in Evropskega sveta. Po pričakovanjih je bilo na voljo malo tem za razpravo, saj je večina glavnih očitkov poročila o vladavini prava v Sloveniji ter tistega delegacije LIBE že rešenih. Zato ni presenetljivo, da je večina sodelujočih evroposlancev izkoristila sejo kot priložnost za predstavitev svojih stališč o vladavini prava v Evropski uniji.
Komisija sicer kritična, a stoji za dosežki slovenske vlade
Če je javni medij prikazal nastop komisarja Reyndersa kot pretirano kritičnega do slovenske vlade, se je ta v resnici v svojem nagovoru osredotočil na dve zadevi. Komisar je hotel najprej pokazati, da Komisija odločno zagovarja spoštovanje vladavine prava in zaščito svobodnega izražanja medijev. Drugi cilj njegovega nagovora je bil spomniti evroposlance in problematične članice na to, da Komisija je in bo ostala aktivna zagovornica obeh.
Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.
Čeprav je včerajšnji poraz izvoza slovenske notranje politike pokazal, da imajo tudi evropske inštitucije omejeno potrpežljivost, se s tem verjetno poskusi slovenske opozicije, da umaže podobo Slovenije in naše vlade v tujini, še ne bodo končali.
Po drugi strani je Reynders večkrat izpostavil pozitiven razvoj dogodkov v Sloveniji: od vloge ustavnega sodišča med pandemijo do uspešnega reševanja izzivov, ki jih je navajalo poročilo. S tem je hotel pokazati, da je dialog med evropskimi institucijami in članicami vendarle mogoč. Njegov cilj je verjetno bil umiriti pritiske levo-sredinskih evroposlancev in hkrati pokazati desnici, da možnost dialoga obstaja.
Mešani odzivi evroposlancev
Med razpravo sta se oglasili obe slovenski evroposlanki Romana Tomc (SDS/EPP) in Tanja Fajon (SD/S&D), ki sta večino svojega časa za razpravo uporabili za nagajanje druga drugi oz. opoziciji in vladi. Pri tem se je še enkrat videla jasna osredotočenost nastopov slovenskih evroposlancev predvsem na domačo javnost, namesto da bi poskusili realno razložiti našo situacijo ostalim evroposlancem in širši evropski javnosti (o mnenjih treh slovenskih evroposlank smo več napisali tukaj).
Večina poslanskih skupin v EP se je opredelila tako, kot smo pričakovali: evropske stranke levo od sredine so se osredotočile na kritike, medtem ko so evropske stranke desno od sredine bolj opozarjale na dvojna merila EP. Morda je bolj zanimivo to, da je več evroposlancev priznalo, da stanje pravne države v Sloveniji ni na isti (kritični) ravni kot na Madžarskem in na Poljskem. Takšno stališče sta med drugimi izpostavila evroposlanka Tineke Strik (GL/Greens-EFA) in evroposlanec Thijs Reuten (PvdA/S&D). Med razpravo smo lahko opazili tudi vpliv nepremišljene odločitve premiera Janeza Janše, ki je oktobra zavrnil pogovor z delegacijo EP, kar je vplivalo na nekatere pred tem neodločene evroposlance.
Propad opozicijske taktike
Čeprav je včerajšnji poraz izvoza slovenske notranje politike pokazal, da imajo tudi evropske inštitucije omejeno potrpežljivost, se s tem verjetno poskusi slovenske opozicije, da umaže podobo Slovenije in naše vlade v tujini, še ne bodo končali. Kljub temu imamo sedaj čisto sliko o realnem dometu teh ofenziv. Kdor je pričakoval, da bodo takšni dogodki pomembno vplivali na slovenske državnozborske volitve naslednje leto, je lahko prišel do sklepa, da naši domači prepiri pomembnejših posledic na evropske razprave ne bodo pustili.
Odprto vprašanje ostaja, kakšen bo odnos domačih medijev v predvolilni kampanji do takšnih dogodkov v Bruslju oz. Strasbourgu. Četudi bodo naši tradicionalno levo usmerjeni vodilni mediji poskusili "lektorirati" evropske razprave in odločitve, jim bo v današnji vse bolj pluralizirani domači medijski krajini to le težko uspelo.
Povezani članki
Zadnje objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih
7. 12. 2023 ob 19:21

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Ekskluzivno za naročnike

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56

Domovina 126: Pedro Opeka – Miklavž z Madagaskarja
6. 12. 2023 ob 11:25
Prihajajoči dogodki
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
12 komentarjev
tohuvabohu
Janševa zavrnitev pogovora z delegacijo je popolnoma logična in pravilna. Tej histerični ženski ne gre zaupati. Če bi EU kaj dala na lasten ugled, bi za vodjo delegacije določilo drugo osebo, ne pa tiste, ki se je že blamirala v škodo Slovenije.
romanos1
Ne razumem,kako lahko Romana nagaja Fajonovi?
IgorP
Slovenija se preko Janše sama blati v Evropi!
romanos1
kako?
slovenc sm
Ja, saj zato pa T. Fajon doma razlaga, kako ona ne govori s kolegi v EU o notranjepolitičnih temah ampak potem pa čez en teden naredi ravno to. Očitno ima že zelo hudo demenco pri teh letih. Drugače ste pa videli g. Igor, koliko parlamentarcev zanima ta debata. Dvorana je bila prazna. So že dojeli, da je to politična igra levice in da jih pri tem ne mislijo podpirati niti lastni EU poslanci. Potem je pa vlado JJ pohvalil še Timmermans in predstava je bila klavrno končana.
Kraševka
Domovina pripravili ste dober članek, ki prikaže koliko te "Fajonove zdrahe" sploh zanimajo EU poslance.
Fajonova, skupaj s tamkajšnjimi Levimi prijatelji, si pač prizadeva, spodnesti SLOVENSKO vlado.
Fajonova, ki ima polna usta KOLABORACIJE, ki jo lažno zlorablja tudi ZZB. Prav naša Levica - tokrat KOLABORIRA s TUJCI, da bi domačo vlado "obglavila". To je nedostojno, mogoče celo kaznivo, da naš poslanec PLJUVA na našo državo.
Kajti sedanja vlada ni Jenševa, ampak SLOVENSKA.
Večina Slovencev (razen lažnive in agresivne Levice), sedanjo SLOVENSKO vlado spoštuje in PODPIRA.
V Sloveniji je res problem s SODSTVOM, ki ima dvojne vatle.
Velik problem so tudi MEDIJI, ki jih imajo v 90% v rokah Levičarji.
Levica nam je UGRABILA celo Nacionalko. Sinoči je Bergant poročal prav drugače, kot predstavi ta članek v Domovini.
Bergant je dal prostor v odmevih iz EU-parlamenta, predvsem tujim poslancem iz vrst Levice, da so ozmerjali Slovenijo in Janšo.
Je pa na koncu Bergant le dejal, da so imeli konservativci drugačno mnenje. Vendar tega mnenja tujih konservativcen nismo ne videli ne slišali na naši RTV.
Ali je to Nacionalka?
Ta problem, da je RTV agitator Levice, je NAJVEČJI PROBLEM medijske krajine v Sloveniji!
rasputin
Med razpravo smo lahko opazili tudi vpliv nepremišljene odločitve premiera Janeza Janše, ki je oktobra zavrnil pogovor z delegacijo EP
<<<<<<<<<<
To je vprašanje, če je bila ta odločitev tako nepremišljena. Če pride v Slovenijo na poziv zdraharske opozicije nekakšna inkvizicijska komisija, katere edini cilj je diskreditacija vlade, potem je takšnim inkvizitorjem najbolje zapreti vrata. Bodo že vedeli zakaj. Naj Evropski parlament pošlje takšne inkvizitorje v Nemčijo, Francijo ali Italijo, če si upa. Očitno je, da Bruslej smatra vzhodnoevropske članice za nekakšne svoje kolonije, plen od zmage v hladni vojni.
Ne, hvala!
Kraševka
Pridružujem se vašemu mnenju.
Peter Klepec
PV se pogovarjajo s PVji. V SLO sicer velja slogan „vsi na zogo“.
Friderik
Točno tako Rasputin. Vzhodna Evropa je za te degenerirance plen iz hladne vojne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.