Bo z razkritjem prstnih odtisov Fajonove na poročilu delegacije LIBE ter vladnim zaprtjem tem "STA" in "delegirani tožilci" konec izvažanja notranje politike v EU?

Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.

Kot smo na Domovini že razložili, je evroposlanka Romana Tomc iz vrst Slovenske demokratske stranke na Twitterju razkrila, da je bil asistent evroposlanke Tanje Fajon Jure Tanko vključen v pripravo poročila delegacijo odbora EP LIBE. Njegova vključenost v pripravo tega poročila je zelo sporna, saj Tanja Fajon ni bila imenovana v delegacijo, v LIBE odboru pa je nadomestna članica. Ne glede na kakršnekoli okoliščine in ne glede na to, kaj je njen asistent v resnici počel s poročilom, je samo dejstvo, da je imel dostop do tega dokumenta, zaskrbljujoče. Seveda je normalno, da ima vsaka evropska stranka dostop do tega poročila, a v takšni situaciji bi se morali slovenski akterji umakniti iz vmešavanja s ciljem zagotovitve objektivnosti poročila.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Kljub temu razvoju dogodkov bo Evropski parlament razpravljal o končni verziji poročila na svojem zasedanju v sredo. Čeprav poročilo skoraj ne vsebuje informacij, ki jih je delegacija dobila iz pogovorov s predstavniki desnosredinskih strank, medijev in civilne družbe, je bila večina kritičnih točk situacije v Sloveniji vmes že rešenih.

STA in slovenski EU tožilci


Če zavrtimo čas nazaj v oktober, se lahko spomnimo spopada med UKOM-om in Slovensko tiskovno agencijo zaradi sklenitve dokončne pogodbe o sodelovanju. Takrat se je tudi v medijih veliko govorilo o (ne)imenovanju slovenskih EU tožilcev, saj je skoraj vsak teden kakšen predstavnik evropskih inštitucij pozval vlado, naj jih vendarle imenuje. Sredi oktobra je v Slovenijo ravno prišla delegacija EP in se seznanila s temi postopki in odkrila, da je situacija v Sloveniji veliko boljša od Malte ali Slovaške. Morda tudi zato, ker pri nas niso umorili še nobenega raziskovalnega novinarja.

V takratnih izjavah in v današnjem poročilu vidimo predvsem osredotočenost delegacije na način javne komunikacije in na dogajanja povezana z STA in ne imenovanjem tožilcev. Če se sedaj vrnemo v sedanji čas, lahko vidimo, da je vlada uspešno rešila oba za institucije najhujša problema. Ali so se te hitre rešitve zgodile zaradi evropskega pritiska ali zaradi odločnosti vlade, verjetno še nekaj časa ne bomo izvedeli. A kakorkoli obrnemo, težave, o katerih poroča delegacija, so sedaj že skoraj vse rešene. Kljub temu ostajata odprta vprašanja transparentnosti in lastništva medijev in intenzivne polarizacije slovenske družbe. Slednje pa bomo težko rešili po zakonodajni poti ali poti pravnih postopkov.
Glede na to, da je bilo več kritičnih točk poročila že rešenih pred to razpravo v EP je možno, da se bo razprava končala brez večjih incidentov ali težjih izjav. A to še ne pomeni, da iz te moke ne bo kruha, saj lahko pričakujemo, da bodo slovenski evroposlanci, ki prihajajo iz vrst opozicije, poskusili prepričati svoje evropske kolege, da nalijejo še več olja na ogenj.

Kaj lahko pričakujemo od EP?


Prva etapa bo razprava na plenarnem  zasedanju v EP v sredo. Takrat bomo videli, kakšno je resnično zanimanje evroposlancev in kakšna so v resnici stališča različnih evropskih strank do dogajanj v Sloveniji. Glede na razmišljanje Sophie in 't Veld po obisku Slovenije in drugih evroposlancev delegacije, bo predvsem zanimivo gledati odzive evroposlancev iz vrst liberalcev RENEW. V zvezi s tem velja spomniti, da je vodja delegacije, ki sicer pripada tej poslanski skupini EP, po obisku v Sloveniji izrazila veliko manj kritičen pogled na Slovenijo, kot je slovenska opozicija upala pred tem.

Glede na to, da je bilo več kritičnih točk poročila že rešenih pred to razpravo v EP je možno, da se bo razprava končala brez večjih incidentov ali težjih izjav. A to še ne pomeni, da iz te moke ne bo kruha, saj lahko pričakujemo, da bodo slovenski evroposlanci, ki prihajajo iz vrst opozicije, poskusili prepričati svoje evropske kolege, da nalijejo še več olja na ogenj.

Dokončne odločitve, uradne resolucije in izjave evropskih inštitucij lahko pričakujemo šele decembra. Trenutno je slovenska vlada lahko še brez skrbi, tudi zato ker imata vodstvi Komisije in Sveta dobre odnose s slovensko vlado, vsaj do konca slovenskega predsedovanja. Če bo v prihodnosti Evropska komisija sprožila postopke proti Sloveniji, bi morali počakati na posledice še  nekaj časa. Prvič, zato ker ima Komisija večje težave s Poljsko in Madžarsko, ki sta obe izvedli sporne reforme pravosodnega sistema, nekaj, kar se pri nas ni zgodilo. Drugič pa zato, ker so kakršnikoli procesi med članicami in inštitucijami EU dolgotrajni.

V resnici ni treba veliko pričakovati od dogajanj na evropski ravni, saj je povsem verjetno, da se bo šele naslednja vlada morala ukvarjati s kakršnikoli odločitvami inštitucij EU, ki bodo sprejete zaradi poročila delegacije EP, ki je obiskala Slovenijo.

Trenutna opozicija verjetno tega sploh ne razume, saj so njeni cilji izrazito kratkoročne narave, predvsem so usmerjeni v rušenje trenutne vlade in v zmago na državnozborskih volitvah naslednje leto. Poleg tega je glavni očitek delegacije ravno primanjkljaj transparentnosti financiranja in lastništva medijev v Sloveniji. To pa je nekaj, kar velja predvsem za levo usmerjene medije.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki